Nove študije krepijo prepričanje, da omikron manj prizadene pljuča

Šest študij, ki jih navaja britanski Guardian, je pokazalo, da različica omikron ne poškoduje pljuč v tolikšni meri kot delta in ostale različice novega koronavirusa. "Rezultat številnih mutacij virusa je, da omikron napade drugo vrsto celic. Napade zgornja dihala, celice v grlu. Tam se veliko hitreje množi kot globoko v pljučih," je pojasnil profesor virologije z univerze College London Deenan Pilly, ki sicer poudarja, da so rezultati študije še preliminarni. 

Ker se virus hitreje množi v grlu, je tudi bolj prenosljiv, kar bi lahko pojasnilo hitro širjenje omikrona med prebivalstvom. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci Univerze v Liverpoolu. Testiranja so opravili na miših in ugotovili, da so tiste, ki so bile okužene z omikronom, izgubile manj telesne teže, prav tako so imele manjšo virusno obremenitev. "To je en košček sestavljanke. Živalski model kaže, da je bolezen manj resna kot delta. Zdi se, da živali hitreje okrevajo. To je dobra novica, a moramo biti kljub temu pozorni, še posebej tisti, ki so ranljivi," je povedal profesor James Stewart. 

Tudi raziskovalci iz Belgije, ki so opravili študijo na sirskih hrčkih, so zaznali manjšo virusno obremenitev v pljučih v primerjavi z drugimi različicami. Profesor Johan Neyts sicer priznava, da je lahko virus morda bolj nalezljiv pri ljudeh kot pri hrčkih, da ima večjo verjetnost okužb zgornjega dela dihal ali pa je izzval manj hudo obliko bolezni.

Pri poskusih na miših so podobne rezultate zabeležili še ameriški raziskovalci, ki so podatke posredovali znanstveni reviji Nature. Raziskovalci z Univerze v Glasgowu pa so odkrili dokaze, da je omikron spremenil način vstopa v telo. Kot trdijo, se je omikron po vsej verjetnosti sposoben izogniti imunosti ljudi, ko so dvakrat cepljeni proti covidu-19, poživitveni odmerek pa je zaščito "delno obnovil". 

Raziskave sicer prihajajo v času razprav, katera samotestiranja so najprimernejša. Nekateri znanstveniki so namreč v preteklem tednu predlagali, da bi bili v uporabi hitri testi z vzetimi brisi iz žrela in nosu. Profesorica Jennifer Rohn z University College London je povedala, da je bil rezultat njenega brisa iz nosu negativen, ko se je testirala še iz žrela, pa je bil pozitiven. 

To je v skladu z odkritji južnoafriških znanstvenikov, ki so odkrili, da so s PCR-testiranjem vzorcev iz sline lažje zaznali omikron kot pri vzorcih, odvzetih iz nosu. A britanski znanstveniki opozarjajo, da na podlagi ene študije še ne moremo sklepati o obnašanju omikrona. Agencija Združenega kraljestva za zdravstveno varnost je dejala, da ni nobenih znakov, da bi se hitri testi razlikovali po sposobnosti zaznavanja različic delta in omikron. "Vsi testi za zaznavanje okužb so prestali strogo validacijo in so se izkazali za zelo učinkovite pri odkrivanju okuženih oseb."