Strokovnjaki svarijo: Nujna je čimprejšnja vključitev otrok v učne procese v živo

Strokovnjaki na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov opozarjajo, da medosebne interakcije že v najzgodnejšem razvoju predstavljajo osnovne življenjske potrebe, v obdobju adolescence pa postanejo stiki z vrstniki ena ključnih potreb njihovega razvoja. Posledice socialne izolacije v obdobju odraščanja imajo lahko negativne vplive na strukturne spremembe v možganih v predelih možganskih povezav, odgovornih za socialno dozorevanje, t. i. socialnih možganov, ki so neposredno odvisni od medosebnih stikov in interakcij. Dodatno grožnjo zdravju otrok in mladih predstavlja sočasna visoka stopnja stresa in socialne izoliranosti. 

Posledice epidemije in ukrepov na duševnem zdravju 

Pandemija lahko na duševno zdravje otrok in mladostnikov vpliva prek čustvenega stanja staršev, prek osamljenosti in prek pomanjkanja aktivnosti ter šolanja. Kar 68 odstotkov staršev na primer poroča o slabšem materialnem stanju zaradi epidemije, povečani anksioznosti in depresivnosti. Ob tem pa dokazujejo vpliv anksioznosti, depresivnosti, slabe stanovanjske situacije in drugih ukrepov ob epidemiji na pojačanje simptomov čustvenih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih. Raziskave v razvitih državah kažejo, da več kot 80 odstotkov mladih z duševnimi motnjami poroča o poslabšanju simptomov med epidemijo, še posebej samomorilnosti, skoraj 30 odstotkov pa v tem času ne more nikakor dostopati do potrebne pomoči (preostali vsaj na daljavo).

Nekateri otroci v socialnem in pedagoškem sektorju niso oskrbljeni že od marca 

Izkušnje spomladanskega ukrepa šolanja na domu so opozorile na dodatno razslojevanje populacije otrok in mladih – na tiste, pri katerih se šolanje nekako bolj ali malo manj uspešno nadaljuje, in na pomemben del tistih, pri katerih šolanje na domu prinaša veliko grožnjo dolgoročne šolske uspešnosti, hkrati pa tudi eksistencialne varnosti. 

Zaprtje šol, dijaških in študentskih domov, vzgojnih zavodov, zavodov za usposabljanje, delo in varstvo ter socialno varstvenih ustanov je močno poseglo v ukrepe, ki jih je sistem omogočil za zdrav razvoj otrok ter nekatere otroke in mlade večkratno ogrozilo. Doseganje razvojnih nalog je lahko ogroženo zaradi nedostopnosti opreme in potrebnega delovnega okolja, zaradi nezmožnosti prilagoditve na nov način življenja, slabšanja čustvenega zdravja, ki ga prinašajo nepredvidljivost, dodaten stres, ki se v negotovih razmerah prenaša tudi s pedagogov na učence, kot tudi osamljenost in izpostavljenost težavnim odnosom znotraj disfunkcionalnih družinskih okolij, v katera so se nekateri morali vrniti. Vrzeli v šolskem delu, če bodo omejevalni ukrepi trajali, bodo ogrozile njihovo dolgoročno šolsko uspešnost. 

Vpliv ukrepov na telesno aktivnost otrok in mladih ter njihov čas pred zasloni 

Otroci so ob podaljševanju ukrepa šolanja na domu ogroženi tudi zaradi zmanjšanja telesne aktivnosti in povečanega časa pred zasloni, posebej ranljiva skupina so otroci in mladi z avtističnimi in drugimi razvojnonevrološkimi motnjami. Raziskave opozarjajo, da otroci s šibko samopodobo, šibko vrstniško povezanostjo in znižanim razpoloženjem posegajo po zase tveganih vsebinah na spletu in so ob podaljševanju časa na spletu dodatno ogroženi. Pričakovati je, da se bodo pri vseh teh ranljivih skupinah težave še stopnjevale ob ponovni vrnitvi v šolo. 

'Nujno potrebna je čimprejšnja vključitev otrok, mladostnikov in študentov v šolske/študijske procese 'v živo'

Ukrepi, sprejeti v času epidemije, prizadevajo šolanje otrok in mladostnikov, po mnenju strokovnjakov ogrožajo primarne razvojne potrebe otrok in mladih po druženju, ogrožajo njihov socialni razvoj in duševno zdravje in trajnim posledicam izpostavljajo pomemben del otrok, ki šolanja na domu ne zmorejo ali so še posebej ogroženi. Zato strokovnjaki, ki so se podpisali pod poziv, predlagajo: 

- čimprejšnjo vključitev otrok, mladostnikov in študentov v šolske/študijske procese 'v živo',
- dodatno podporo učiteljem za naslavljanje novonastalih čustvenih, socialnih in učnih potreb otrok, tudi z razbremenitvijo rednih delovnih obveznosti in dodatnim kadrom v šolah,
- specifične pristope za zmanjševanje nastalih razlik ter odkrivanje in podporo otrokom, ki jih je čas šolanja na domu najbolj zaznamoval,
- izboljšanje dostopnosti otrok in mladih do strokovne pomoči na področju duševnega zdravja z ukrepi za nujno zapolnitev pomanjkanja kadra na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov (specialistov klinične psihologije, specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester, specialnih pedagogov, logopedov, socialnih delavcev).