Seznami varnih držav: ko je Slovenija manj 'varna' od Srbije in Turčije

EU na seznam držav, za katere ne veljajo omejitve pri vstopu, uvršča Srbijo in Črno goro, ne pa denimo Turčije. Čeprav ima slednja trenutno celo nižjo incidenco koronavirusa na 100.000 prebivalcev kot omenjeni balkanski državi. Članice lahko sicer še vedno same odločajo, ali bodo 15 odobrenim državam zunaj EU dovolile vstop ali ne. Madžarska je tako sporočila, da bo s tega seznama tretjih držav vstop brez omejitev omogočila le Srbiji in nobeni drugi državi. 

Razprava o seznamu držav zunaj EU, ki bi jim dovolili vstop v EU je bila precej politično obarvana. Francija se je denimo zelo zavzemala, da bi na seznam uvrstili njeni nekdanji koloniji Alžirijo in Maroko, ki imata sicer zgledno epidemiološko sliko. Portugalska, ki je morala "požreti", da Brazilija odpade, je zlobirala, da so na seznam uvrstili njeno nekdanjo kolonijo Angolo. Vstop pa, zanimivo, ni olajšan prebivalcem Grenlandije, avtonomnega območja, ki je sestavni del Kraljevine Danske. Pa čeprav po podatkih korona števca Worldmeters tam trenutno nimajo aktivnih primerov okužbe. Veliko obrvi je dvignila tudi odločitev, da so na seznam uvrstili Kitajsko, čeprav tam še vedno velja prepoved vstopa potnikom iz EU. 

Trump je v začetku epidemije praktično čez noč uvedel prepoved vstopa za večino evropskih držav, kar so takrat mnogi analitiki ocenjevali za politično motivirano potezo. To je povzročilo kaos na evropskih letališčih. Prepoved pa ni veljala za Združeno kraljestvo, čeprav je bila že takrat epidemiološka slika tam precej slabša kot v mnogih članicah EU. Zdaj pa EU na seznam držav brez omejitev ni uvrstila ZDA, kar je sicer glede na stanje v ZDA tudi z epidemiološkega vidika upravičeno. Evropski diplomati zatrjujejo, da ni šlo za povračilni ukrep. ZDA so pač še vedno v slabem stanju. Nedvomno pa so številne evropske države zaradi tega na izgubi, saj ameriški turisti pustijo v poletni sezoni kar precej denarja v Evropi.

Ko je Slovenija manj 'varna' od Srbije in Turčije

Združeno kraljestvo je medtem danes objavilo svoj seznam okoli 60 držav, za katere umikajo karanteno. Med njimi so denimo Francija, Turčija, Srbija – vse z veliko slabšo epidemiološko sliko od Slovenije. A ravno Slovenije na britanskem seznamu "varnih" držav ni. Kritiki britanske vlade menijo, da gre za politično odločitev, ker slovenska vlada Združenega kraljestva ni uvrstila na svoj seznam varnih držav. Britanska vlada pa ne želi, da se javnost zave, da nekatere države še vedno menijo, da Združeno kraljestvo ni varna destinacija in da epidemije ne obvladuje. Že samo sestavljanje seznama je bilo prava farsa, so danes opozorile opozicijske stranke, pa tudi posamezniki iz vladajoče stranke.

Tudi Slovenija je oklevala, ali bi Hrvaško umaknila s seznama varnih držav, čeprav se tam število okužb iz dneva v dan povečuje. EU kot mejo za uvrstitev na zeleni seznam določa povprečje EU, ki je 16 okužb na 100.000 prebivalcev v 14 dneh, medtem ko naš Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ostaja pri 10 okužbah na 100.000 prebivalcev. Slovenija "svojih standardov ne bo spuščala in prilagajala",  je v začetku tedna dejal vladni govorec Jelko Kacin. A čeprav je Hrvaška že krepko presegla to mejo, je za zdaj z zelenega seznama zdrsnila le na rumeni. To sicer za slovenske državljane, ki želijo tja potovati, ne spremeni kaj dosti. Še vedno po povratku ne bo potrebna karantena. Bodo pa morali policiji dokazati bivanje pri naših južnih sosedih. Zanimivo je, da slovenska krivulja okužb, po tem ko smo bili nekaj dni brez njih, znova spominja na tisto iz začetka epidemije. Takrat so številni podporniki vlade pozivali k zaprtju meja, celo občinskih. Zdaj tovrstnih pozivov ni, saj mnogi vendarle ne želijo ostati brez poletnih počitnic v Istri. 

Na Hrvaškem pa so iz političnih in ekonomskih interesov odprli mejo za BiH, za katero je še do pred kratkim veljala 14-dnevna karantena, od tega meseca pa nič več. Kritiki menijo, da gre za predvolilno potezo HDZ in da želijo s tem rešiti turistično sezono v Dalmaciji, saj tam pričakujejo več deset tisoč turistov iz BiH. Opozicijske stranke pa trdijo, da je HDZ-jeva vlada odprla mejo za BiH izključno za to, da bi lahko njihovi volivci iz BiH prišli na volitve na Hrvaškem. "Odprli ste se proti Bosni in Hercegovini – pa vidite, kje je Bosna in Hercegovina – v vrhu evropskih držav po številu novih primerov okužb. Zaradi volitev, zato da lahko vaši volivci pridejo iz BiH na volišča, ste ogrozili celotno turistično sezono," je hrvaško vlado pred dnevi okrcal vodja hrvaških socialdemokratov Davor Bernardić.

Kdo sploh še posluša epidemiologe?

Že žolčna debata v EU glede tega, državljanom katerih držav naj EU omogoči vstop brez omejitev, je pokazala, da je navidezno strokovno odločitev spodkopala vrsta političnih in finančnih interesov, še posebej tistih držav, ki so močno odvisne od turizma. Kot je Politico citiral neimenovanega diplomata: "V znanost smo vbrizgali politiko. Če bi upoštevali zgolj znanost, potem bi se odprli zgolj za Kanado, Južno Korejo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Gre za preračunljivo tveganje."

Nek drugi diplomat je dejal, da je nesmiselno, da se meje odpirajo za tretje države, medtem ko so še vedno omejitve tudi znotraj same EU. "Odpiranje bi moralo temeljiti na epidemioloških in nepolitičnih dokazih. Proces bi moral biti bolj objektiven in jasen. Način, s katerim smo se tega lotili, ni utemeljen na trdnih znanstvenih dokazih," je dejal za Politico in poudaril, da so nekatere države več kot očitno pritiskale, da se EU čim prej odpre. "Občutek nuje je nad razumljivim. Zakaj se tako mudi?"