V nedeljo potrdili 480 okužb. Gantar neuradno predlaga zaostrovanje ukrepov

Uradni podatki za nedeljo, 6. decembra, kažejo, da so pristojni opravili 1751 testov, z njimi pa potrdili 480 novih okužb s covidom-19. Delež pozitivnih nedeljskih testov je 27,41-odstotni, v soboto pa je bil 27,5-odstoten. Umrlo je 52 ljudi. Hospitalizirana je 1301 oseba, na intenzivni negi se zdravi 196 bolnikov. 

Skupno so čez vikend odpustili 95 oseb, je na dopoldanski novinarski konferenci sporočil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev 972. Nižjo povprečje od državnega ima pet regij, in sicer goriška (657), osrednjeslovenska (701), obalno-kraška (707), gorenjska (776) in zasavska (875).

Sedemdnevno povprečje okužb, ki je eno od meril za prvo sproščanje ukrepov, znaša 1482. Na prvem mestu je podravska regija z 290 okuženimi, sledi osrednjeslovenska regija z 277, savinjska 211, najmanj pa jih ima zasavska s 32 okuženimi, je dejal Kacin na popoldanski novinarski konferenci. 

Gantar za popolno zaprtje vseh nenujnih dejavnosti 

Zdravstveni minister Tomaž Gantar je danes na vlado in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška poslal predlog za popolno zaustavitev oziroma zaprtje vseh gospodarskih dejavnosti za obdobje štirinajstih dni zaradi slabe epidemiološke situacije in posledične obremenjenosti zdravstvenega sistema, neuradno poročata spletna portala Večer in Necenzurirano ter RTV Slovenija. Želi, da bi o tem vlada odločala in razpravljala najkasneje v četrtek. Gre torej za podoben model popolnega zaprtja, kot je veljal spomladi. 

Gantar je v dopisu, posredovanem v kabinet ministra za gospodarstvo, zapisal, da kljub sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 ugotavljajo, da se epidemiološka situacija ne izboljšuje dovolj hitro, posledično pa se nadaljuje tudi izjemno kritična obremenjenost slovenskega zdravstvenega sistema.

"Število hospitaliziranih pacientov narašča, izjemno visoko je še vedno tudi število pacientov s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. Ni mogoče prezreti dnevno visokih številk, ki govorijo o posameznikih, ki so boj s covidom-19 izgubili," je navedel Gantar v dopisu, ki ga je pridobila STA.

Minister Gantar zato ne vidi drugih možnosti za zajezitev epidemije, kot je popolno zaprtje oz. zaustavitev vseh nenujnih gospodarskih dejavnosti. Kot je dodal, bi omenjena ustavitev veljala 14 dni od sprejema te odločitve na vladi. Počivalška je zato pozval, naj vladi predlaga takšen ukrep, dopis pa je bil kot predlog neuradno že posredovan tudi na vlado.

Gantar je sicer zaostritev ukrepov na področju gospodarskih dejavnosti predlagal že v začetku novembra. Vlada je predlogom sledila ter v celoti prepovedala zbiranja, ustavila javni potniški promet in zaprla nenujne trgovine.

A vsi ti ukrepi očitno še niso prinesli želenih rezultatov, na kar je danes v pogovoru za TV Slovenija opozoril tudi predsednik SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je ocenil v oddaji Studio City, ukrepi ne dajejo rezultatov, ker se jih ljudje ne držijo.

Poudaril je, da je zato čas, da vlada temeljito razmisli o spremembi strategije. Sam želi iti v smeri, kot jo predlaga obrtna zbornica, kjer pravijo, da želijo "varno delati". Nekatere storitve bi bilo po njegovem mnenju tako smiselno sprostiti, a s strožjimi zahtevami po spoštovanju ukrepov.

Prav danes je sicer Kacin je na tiskovni konferenci dejal, da ves čas potekajo pogovori o tem, katere gospodarske dejavnosti so varnejše oziroma v katerih je nevarnost okužbe manjša - torej, da bi lahko govorili celo o morebitnem sproščanju ukrepov (delno bi sprostili javni promet, odprli bi nekatere servisne dejavnosti, s prostorsko omejitvijo na stranko bi odprli tudi nekatere trgovine). Prav postopnem sproščanju ukrepov je naklonjen tudi minister Počivalšek. 

Tudi vladna svetovalna skupina sproščanju ukrepov ni naklonjena, je razbrati iz besed Bojane Beović, ki je v oddaji 24UR ZVEČER dejala, da pogoji za rdečo fazo še niso izpolnjeni. Ukrepi so bili po njenih besedah zelo učinkoviti v tem smislu, da so nas rešili pred zdravstveno katastrofo, "niso pa nam dovolili takega izboljšanja, da bi lahko prišlo do sproščanja ukrepov. Glede na sprejete kriterije bo treba verjetno za sproščanje, če nam bo šlo na bolje v naslednjih dneh, še nekaj dni počakati." Kako se bo odločila vlada, koliko dni bo še treba počakati, se ne želi opredeljevati, a dodaja, da je "glede na kriterije malo verjetno, da bodo ti doseženi že v sredo, čeprav si tega vsi močno želimo". 

Strokovna skupina bo torej vztrajala na dogovorjenih kriterijih sproščanja ukrepov, je potrdila Beovićeva. Bolnišnice so še vedno polne, za sproščanje ukrepov pa bi potrebovali vsaj nekaj rezerve, dodaja. 

Virus se še vedno širi v domovih starejših 

V domovih za starejše je ozdravelo 50 stanovalcev in 44 zaposlenih, med njimi 26 zdravstvenih delavcev. Na novo pa so okužbo potrdili pri 65 stanovalcih, aktivno je okuženih 2712 starostnikov. Med zaposlenimi so na novo potrdili 17 okužb, 11 med zdravstvenimi delavci. Aktivno je trenutno okuženih 2723 oskrbovancev domov za starejše, med zaposlenimi pa ta številka znaša 1101. V petih posebnih socialnovarstvenih zavodih je po navedbah Kacina trenutno 231 okuženih uporabnikov in 151 zaposlenih.

Vodja zdravstvene nege v DSO Nova Gorica in koordinatorka za 12 domov za starejše na območju novogoriške izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Nataša Slejko je na popoldanski novinarski konferenci dejala, da je pri njih približno tretjina vseh okuženih bolezen prebolela v blagi obliki, imajo pa tudi stanovalce, ki so bili popolnoma asimptomatski. So se pa v nekaterih domovih soočali s hudo kadrovsko stisko, na pomoč pa so jim priskočili zaposleni iz drugih zdravstvenih ustanov in študenti. 

Dva domova za starejše, v Tolminu in Ajdovščini, med stanovalci nimata okužb z novim koronavirusom. V Vipavi so okužbo v začetku prejšnjega tedna potrdili pri enem stanovalcu.

V ostalih domovih so po besedah Slejkove zabeležili večje število okužb, pri več kot 30 odstotkih vseh stanovalcev. V enoti Petrovo Brdo jih je bilo okuženih več kot 90 odstotkov. Covid-19 je pri približno eni tretjini potekal v blažji obliki, nekateri pa so bili tudi popolnoma brez simptomov, je pojasnila na popoldanski novinarski konferenci.

V DSO Nova Gorica je bilo od 302 stanovalcev okuženih 204, kar znaša 67 odstotkov. Trenutno je aktivno bolnih 50 stanovalcev, 119 pa je ozdravljenih. Od 200 zaposlenih jih je zbolelo 64, od tega 39 zdravstvenih delavcev. Trenutno imamo še 20 aktivno bolnih zaposlenih. 

So pa do danes znova dovoljeni obiski za oskrbovance, ki so okužbo preboleli. Obiske stanovalcev, ki še niso preboleli okužbe pa omogočajo v varnih sobah, pri tem poskrbijo za ustrezno zaščitno opremo. "Za stanovalce je zelo hudo, ker so socialni stiki prekinjeni, večina nima možnosti uporabe telefona, vendar jim omogočimo video klice, a to ne nadomesti bližine najdražjih," je dejala. 

V novogoriškem domu testirajo vse zaposlene vsak teden že od začetka izbruha epidemije s PCR testi, skladno s priporočilom regijske epidemiologinje in v dogovoru z zdravstvenim domom Nova Gorica. Odvzem brisov poteka vsak torek. Sprva so testirali tudi vse stanovalce, saj niso vedeli, kakšne so razsežnosti okužb. Zdaj pa testirajo samo tiste z znaki okužbe, kar pa po jutranjem pregledu zdravstvenega stanja odredi zdravnica.

Hitrih testov pa v domu za zdaj ne bodo uporabljali, saj epidemiologinja priporoča teste PCR, ki so zanesljivejši. Hitre teste bodo verjetno začeli uporabljati, ko bodo 14 dni brez potrjene okužbe z novim koronavirusom, je še povedala Slejkova. Prav tako morajo z zunanjimi izvajalci še skleniti dogovor za izvedbo takega testiranja.

V UKC Ljubljana odpirajo dodaten oddelek

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je hospitaliziranih 341 bolnikov s covidom-19, 60 se jih zdravi na intenzivni enoti. Danes bodo odprli dodaten oddelek v prostorih diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), je na novinarski konferenci povedala Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana.

Na oddelkih za bolnike s covidom-19 se zdravi 329 bolnikov, 12 jih je hospitaliziranih na drugih oddelkih. Med hospitaliziranimi je več moških, na oddelkih za bolnike s covidom-19 se zdravi 190 moških in 139 žensk. Bolniki so stari od 17 do 93 let.

V intenzivnih enotah se na petih lokacijah zdravi 60 bolnikov. Med njimi je 19 žensk in 41 moških. Najmlajši bolnik je star 35, najstarejši pa 82 let. Minuli konec tedna so na intenzivni oddelek na novo sprejeli deset bolnikov, starih od 44 do 74 let.

V DTS sta bili danes na voljo še dve prosti postelji. Zato bodo odprli še tretji del tega centra. "Računamo, da bo danes na voljo še deset postelj. Po potrebi in odvisno od kadra pa bi jih bilo mogoče pripraviti še dodatnih 16," je pojasnila.

Spomnila je, da so med večjimi težavami prav kadrovske stiske. Na oddelkih za bolnike s covidom-19 pomaga predvsem osebje iz kirurške in internistične službe, a so, tako Logarjeva, tudi tukaj dosegli maksimum. Poudarila je, da so obremenitve velike, ne samo pri medicinskem osebju, ampak tudi v podpornih službah – poskrbeti je treba za čiščenje, prehrano in administracijo. Nekateri zaposleni so med zaprtjem šol in vrtcev ostali doma, da skrbijo za otroke ali za druge svojce, je še poudarila Logarjeva.

V prejšnjem tednu so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana začeli z rutinskim testiranjem vseh zaposlenih na okužbo s koronavirusom. Že pred tem so testirali zaposlene na covidnih oddelkih. Po besedah Logarjeve je bilo do nedelje na hitrih testih pozitivnih 50 zaposlenih, nekateri izmed njih še niso imeli znakov okužbe. Predvidoma se bodo zaposleni testirali enkrat tedensko, na voljo pa je več mest za testiranje.

Pri tem kombinirajo tako antigenske kot PCR-teste. UKC Ljubljana je namreč od poletja bolnike vzporedno testiral tako s hitrimi testi kot s PCR-testi. Ugotovili so, da se odstopanje med obema rezultatoma pojavi v manjšem deležu in le pri bolnikih, ki so bolni že dlje časa. Zabeležili so nekaj lažno pozitivnih testov. Zato pri vseh zaposlenih, ki so pozitivni na antigenskem testu, testiranje ponovijo s PCR-testom.

Pojasnila je, da hitri antigenski testi kažejo stanje v trenutku testiranja. "Če odkrijemo okuženega še v fazi, ko nima simptomov covida-19, in ga umaknemo, bomo vsekakor zmanjšali možnost, da bi se širila okužba predvsem na sodelavce," je povedala.

Enako bo veljalo tudi ob morebitnem množičnem testiranju prebivalstva. Kot je razložila Logarjeva, je v primeru, če se oseba drži vseh ukrepov, se izogiba nenujnim stikom, uporablja varovalno opremo in skrbi za higieno rok, verjetnost za okužbo majhna. Test v tem primeru z veliko verjetnostjo potrdi, da oseba ni okužena. V nasprotnem primeru, če se oseba ukrepov ne drži in ima tvegane stike, pa negativen test pove le, da je v tistem trenutku oseba negativna. "Lahko pa je oseba v naslednjem dnevu pozitivna, ker je bila koncentracija virusa ob testu prenizka, da bi jo test zaznal," je pojasnila.

Sicer pa je Logarjeva na novinarski konferenci pojasnila tudi, zakaj imamo v Sloveniji visoke številke umrlih s covidom-19. V Sloveniji namreč po njenih besedah pri vseh bolnikih, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom, beležijo smrt zaradi covida-19, ne glede na neposredni vzrok smrti. "V zadnjem obdobju ne opažamo, da bi bilo odstotkovno glede na število bolnikov, ki jih sprejmemo v bolnišnico, neko odstopanje – se pravi, da bi zdaj umrlo več ljudi kot spomladi. Absolutne številke so višje, ker je bistveno več obolelih," je povedala.

Začetek testiranja zaposlenih v DSO 

Z današnjim dnem se v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše začenja redno testiranje zaposlenih s hitrimi testi. Glede na odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja covida-19 pa ni treba testirati tistih zaposlenih, ki so že preboleli okužbo.

V organizacijski enoti, kjer se okužba pojavi, morajo izvajati redno testiranje med zaposlenimi še najmanj 14 dni po zadnji ugotovljeni okužbi. Medtem ko morajo v socialnih zavodih testiranje izvajati na ravni celotnega zavoda.

Gre za testiranje z antigenskimi testi, katerih rezultat je znan bistveno hitreje kot ob testiranju z molekularnimi (PCR) testi. Država bo izvajalcem povrnila sredstva za izvajanje testov, pri čemer pa je ministrstvo za zdravje določilo višino povračila stroškov. Za PCR-test bo iz proračuna kritih šest evrov za odvzem brisa ter 55 evrov za neposredno dokazovanje v laboratoriju. Za antigenske teste pa bodo krili tri evre za odvzem brisa in največ devet evrov za teste.

Postopno redno testiranje se je med zaposlenimi v zdravstvu in domovih za starejše začelo že v preteklih tednih, od danes pa je skladno z odredbo obvezno. Minister za zdravje Tomaž Gantar je nedavno pojasnil, da so doslej z množičnim testiranjem zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše s hitrimi testi ugotovili do pet odstotkov okuženih.

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje so med zaposlenimi v zdravstvu doslej potrdili že skoraj 7000 okužb. Z okužbami tako med zaposlenimi kot oskrbovanci se srečujejo tudi v številnih domovih za starejše. Ključnega pomena je, da se v domovih prepreči oz. zajezi okužba zlasti zato, ker so starejši zelo občutljivi na okužbo. Večina umrlih bolnikov s covidom-19 je namreč prav iz domov.

Gantar v nagovoru opozoril, da lahko bližajoči prazniki in nespoštovanje ukrepov predstavljajo korak v prepad

V predprazničnem nagovoru ministra za zdravje Tomaža Gantarja je ta opozoril na pomembnost spoštovanja ukrepov in omejevanje medosebnih stikov. "Zveni enostavno in v resnici tudi je, ob pogoju, da jih dosledno spoštujemo prav vsi. Brez izjeme! Neupoštevanje s strani manjšine gre v škodo večine, ki navodila spoštuje. Žal prihaja do tega tudi v naši državi, kjer so praktično identični ukrepi manj učinkoviti kot drugod," je dodal minister.

"Predlagani zaščitni ukrepi so rezultat dosedanjih izkušenj mnogih držav in strokovnih usmeritev, ne pa morda leve ali desne politike oziroma tako ali drugače obarvane vlade. Ne v Sloveniji in ne drugod! Osnove zanje postavlja strokovna javnost. Medtem ko je samoumevno, da bomo v primeru težke in nenadne bolezni poiskali zdravniško pomoč, nasvet strokovnjaka, nekateri še vedno razmišljajo, da lahko epidemijo in covid-19 rešujemo na drugačen način," je nadaljeval. 

Spomnil je na zdravstvene delavce, ki se dnevno borijo z obvladovanjem epidemije, in opozoril, da delujejo na robu zmogljivosti – "zelo tanka meja nas loči od prepada". "Korak preko lahko predstavljajo bližajoči se prazniki, po drugi strani pa imamo na razpolago še (zelo) malo časa, da stopimo korak nazaj in se na ta način izognemo katastrofi. Izbira je v naših rokah. Sami odločamo, kako bomo preživeli bližajoče se praznike in obdobje, ko bo na razpolago ustrezno cepivo. Do takrat pa moramo prav vsi omejiti vse ne nujne stike in dosledno upoštevati preventivne ukrepe. Vemo, da delujejo," je za konec še dodal Gantar. 

Delo od doma posega v prosti čas zaposlenih 

Trenutna situacija je še povečala stresne obremenitve, pravi psihologinja Eva Kovač. Delo od doma je lahko zelo učinkovito, a prav tako prinaša psihološke izzive in tveganja za zdravje in počutje. Predvsem pri t. i. "hiperkomunikaciji", ki zahteva takojšnjo odzivnost, meja med poklicnim in zasebnim pa postane zelo zabrisana. "Uporaba raznih online komunikacijskih kanalov od nas terja neprestano pripravljenost in odzivnost. Če pri odgovoru na e-mail lahko počakamo dan ali dva, se na teh aplikacijah pričakuje takojšen odgovor. Tako postaja meja med poklicnim in zasebnim življenjem zabrisana." 

Največje breme je po njenih besedah padlo na mame z vrtčevskimi ali šoloobveznimi otroki. 

Opozarja tudi, da vsi zaposleni nimajo doma lastne pisarne, zato delajo tudi za kuhinjsko mizo ali s kavča, s tem pa se prav tako brišejo meje med zasebnim in službenim. A nujno si je postaviti meje med tema dvema vidikoma življenja, opozarja: "Organizirajte se in si postavite cilje. Strukturirajte si čas in naredite seznam službenih opravil, ki jih želite opraviti v dnevu. Določite in uredite si prostor za delo, naj bo vedno enak. Če prostor ni fizično ločen (druga soba), je dobro, da ta prostor po koncu delovnika pospravite. Da je to vaš delovni prostor, obvestite tudi ostale člane gospodinjstva." 

Da delo od doma močno posega v prosti čas, pričajo tudi zaposleni, ki pravijo, da v povprečju od doma na dan delajo tri ure dlje. "Postavite si meje in si vzemite čas za družino in ostale prostočasne aktivnosti. Odklopite se. Od dela. Od telefona in interneta. Ne pozabite na prvo mesto postaviti lastnega zdravja. Skrbite za redno telesno aktivnost, redne aktivne odmore, zdravo prehrano, zadosten spanec." 

Nič več osebnega prevzema alkohola

 Spomnimo, danes začne veljati tudi spremenjeni odlok o prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Na prevzemnih mestih, kjer je v času med 6. in 21. uro dovoljen osebni prevzem blaga ali hrane, od danes naprej ni več dovoljen prevzem alkohola in alkoholnih pijač. Še naprej je prepovedano tudi uživanje hrane in pijače na javnih površinah.