Začasen ukrep? Ravnatelji kritični do šolanja na daljavo

Vlada je na sredini seji med drugim določila, da bo omejila neposredno delo v vseh šolah. "Od ponedeljka bo pouk v osnovnih šolah od razrednega pouka, torej od 5. razreda, potekal na daljavo, enako v srednjih šolah," je dejal predsednik vlade Janez Janša in s tem povzročil nekaj zmede med učitelji in starši – razredna stopnja se namreč, odkar je devetletka, zaključi v petem razredu. V resnici torej velja, da bo pouk na daljavo od ponedeljka potekal za učence od 6. do 9. razreda osnovnih šol ter dijake. Po besedah premierja so tudi visokošolskim zavodom in univerzam že priporočili, naj na ta način organizirajo čim več pedagoškega procesa. O ukrepu bodo, kot je še navedel Janša, znova odločali po jesenskih počitnicah.

"Računamo, da bo ta 14-dnevni premor omogočil, da se situacija stabilizira ali pa se trendi vsaj delno obrnejo navzgor," je sinoči za oddajo 24UR ZVEČER dejal vladni govorec Jelko Kacin in dodal, da je na mizi še več ukrepov, med drugim podaljšanje počitnic ali šolanja na daljavo, če bo to potrebno.

Učenci do vključno 5. razreda so bili po besedah ministrice iz dodatnih ukrepov izvzeti, ker šele začenjajo svoje izobraževanje in najbolj potrebujejo poučevanje iz prve roke, hkrati pa gre za skupino, ki ima ves čas v razredu istega učitelja in ne prihaja do mešanja, je na novinarski konferenci pojasnila ministrica Simona Kustec. 

Je ta vladni ukrep upravičen? 

Ob tem se med učitelji in starši poraja vprašanje, ali je ta vladni ukrep upravičen. Še v ponedeljek dopoldne je ministrica za šolstvo Simona Kustec dejala, da je "delež okuženih na področju vzgoje in izobraževanja trenutno 0,06-odstoten, posledično je v karanteni 0,9 odstotka zaposlenih in otrok". Tudi vladni govorec Kacin je v torek, torej en dan pred zaostrovanjem ukrepov, izjavil: "Virus se še najprej najhitreje širi med zdravstvenimi delavci in med zaposlenimi na šolah, a delež vseh okuženih v izobraževalnem sistemu je še naprej zelo zelo majhen."  Kot je povedala ministrica na današnji novinarski konferenci: "Morda je to nizka številka, a ko jo primerjamo s celotno epidemiološko sliko, ugotovimo, da narašča primerljivo, in to je bil glavni razlog za ukrepe," je dejala. Okužbe se po njenih besedah najbolj povečujejo med zaposlenimi v osnovnih šolah ter med dijaki in študenti.

Pouk na daljavo le do prihodnjega petka, nato sledijo jesenske počitnice

Kot so v okrožnici osnovnim šolam, osnovnim šolam s prilagojenim programom, zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in glasbenim šolam zapisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, bo pouk na daljavo za učence od vključno 6. razreda potekal od ponedeljka do prihodnjega petka, nato pa sledijo enotedenske jesenske počitnice.

Tudi v glasbenih šolah bo pouk prihodnji teden potekal na daljavo, v zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in osnovnih šolah s prilagojenim programom pa bodo vse programe izvajali v šoli oziroma zavodu. V domovih za učence s posebnimi potrebami bo vzgojni program potekal v domu.

Srednje šole je ministrstvo obvestilo, da bo pouk na daljavo za njih prav tako stekel v ponedeljek in bo na tak način začasno potekal ves prihodnji teden, medtem ko bo za višje strokovne šole na daljavo potekal do konca oktobra.

Za zaprte šolske športne objekte je ministrstvo srednjim šolam, dijaškim domovom in višjim strokovnim šolam prepovedalo izvajanje kakršnih koli dejavnosti, ki niso del programov izobraževalnega zavoda, ki upravlja s šolskim športnim objektom. Dovoljeno je le izvajanje športnih tekmovanj ter treningov športnih klubov za registrirane športnike v starostnih kategorijah mlajši člani in člani, je zapisano.

Dijaki, ki so že na praktičnem usposabljanju z delom, ga po navodilih ministrstva še naprej izvajajo v skladu z navodili in ukrepi delodajalca. Enako velja za dijake, ki bi v tem času začeli z izvajanjem praktičnega usposabljanja z delom. "Če delodajalec tega ne bo zagotavljal in sprejemal dijakov, se opravljanje praktičnega usposabljanja z delom preloži na kasnejši datum," je zapisano.

Dijaški domovi po navodilih ministrstva normalno nadaljujejo svoje delo, pri čemer pa jih pozivajo, naj k odhodu domov spodbudijo kar največje število dijakov in na ta način zagotovijo varnejše okolje tistim dijakom, ki doma nimajo ustreznih pogojev za delo in učenje na daljavo. Dijaki in študenti tujci pa morajo imeti enake možnosti ostati v domu, je zapisano.

Vsem šolam ministrstvo nalaga, naj prehod na izvajanje pouka na daljavo izvedejo v skladu s priporočili, ki so jih vse šole prejele avgusta, in v skladu s pripravljenim načrtom na šoli. Poteka naj preko vzpostavljenega enotnega komunikacijskega kanala, šole pa naj učencem, ki nimajo opreme, za vključitev v pouk na daljavo izposodijo opremo, ki je ne bodo nujno potrebovale. "Verjamemo, da nam bo tudi tokrat s skupnimi močmi in doslednim spoštovanjem ukrepov uspelo izboljšati trenutno epidemiološko sliko," je zapisalo ministrstvo.

Na nekaterih srednjih šolah je pouk na daljavo sicer delno potekal že zdaj. V Šolskem centru Celje so na primer zaradi posameznih karanten dijakov in učiteljev, ki so bili v stiku z okuženimi, že vpeljali hibridno poučevanje, pri čemer je del učiteljev in dijakov prisotnih v razredu, preostali pa delajo preko videokonferenc od doma.

O razlikah med regijami zaenkrat še niso razmišljali

Razlik med regijami pri sprejemanju ukrepov v izobraževanju na ministrstvu za zdaj niso delali, ker je temeljno ustavno načelo, da država vsem zagotavlja enake pogoje izobraževanja. "V primeru, da se bo regijska slika bistveno spreminjala od regije do regije, pa bomo žal morali razmišljati tudi v smeri, da bi določeni ukrepi veljali le za posamezne regije, česar si pa nikakor ne želimo," je dejala ministrica.

Ministrica je povedala še, da če otroci in učenci živijo v rdečih regijah, v šolo ali vrtec pa hodijo v oranžni regiji, prepoved prehajanja med regijami ne velja.

Združenji ravnateljev OŠ in SŠ ter Sviz obžalujejo, da se vlada ni odločila za model C ali regionalno zapiranje šol

Predstavniki združenj ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter srednjih šol in Sviz obžalujejo, da se vlada ni odločila za prehod na model C, ki predvideva 14-dnevno rotacijo med domom in šolo oziroma za regionalno zapiranje šol le v rdečih regijah. Želijo si več posluha za njihove predloge in opozarjajo, je za učence bolje, da se šolajo v šolah.

Ravnatelj in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan je za STA dejal, da zanj ukrep vlade ob porastu okužb ni bil nepričakovan. Nenavadno pa se mu pa zdi, da vlada ni sprejela sklepa, da se prehaja z modela B na model C, kot je bilo predhodno pripravljeno.

"Bolj nas pa preseneča in moti, da k zadevi kljub pozivom niso pristopili regionalno. Zakaj omejitve tudi pri šolah ne veljajo po regijah, ampak generalno?" sprašuje. Kot opozarja, morajo na slabše tudi učenci na manjših šolah, kjer je v razredih malo učencev, kjer ni ne na šoli ne v občini nobene potrjene okužbe in kjer vse, razen predmetne stopnje osnovnih šol še naprej ostaja odprto kot doslej. Ukrep se tako ravnateljem zdi nesorazmeren tudi zato, ker je bil predviden šele v drugem paketu rdeče faze.

"Vladne odločitve nimajo konsistence, zdi se, da so izrazito podvržene hitrim vtisom in zaradi tega tudi nihajo," je za STA dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj. Dodal je, da ima občutek, da vlada nima resne strategije delovanja šol in vrtcev ob gibanju epidemije.

Po njegovih besedah se je to pokazalo že pri navodilih glede mask, ki so jih sprva morale nositi celo vzgojiteljice v vrtcih, kasneje je ob stopnjevanju števila okužb sledilo navodilo, da mask ni treba nositi, sedaj pa je odločitev zopet zanihala v drugo smer.

Štrukelj meni, da bi ustrezno ravnali, če bi sistematično pripravljali in organizirali pogoje dela v šolah, poskrbeli za dodatne zaposlitve ljudi, ki bi lahko nadomeščali obolele in tiste v karanteni, ustrezna epidemiološka preverjanja, cepljenja proti gripi ipd. Po njegovi oceni bi moralo izobraževanje v ta namen večjo težo dobiti že v proračunskih razpravah.

Izpostavil je tudi socialne vidike zadnjega ukrepa vlade. "Nismo poskrbeli za nevtralizacijo učinkov, ki jih bo imelo izobraževanje na daljavo v tistih družinah, kjer so starši bodisi slabo izobraženi in ne morejo toliko pomagati otrokom kot tisti, ki so izobraženi, bodisi imajo slabe materialne pogoje, ki bodo pomenili oteževalno okoliščino za pridobivanje znanja na daljavo," je povedal. Opozoril je, da hitre spremembe destabilizirajo delovanje šolskega sistema ter da kljub pol leta časa ministrstvo za šolstvo ni ustrezno uredilo vprašanja pravičnega ocenjevanja na daljavo in poskrbelo za metodološke prilagoditve za različne oblike pouka, kot je glasbeni pouk, likovni pouk, matematika, fizika ...

Tudi predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, višjih šol in Dijaških domov Slovenije Nives Počkar obžaluje, da bo pouk za srednješolce od ponedeljka potekal na daljavo in ne prej po modelu C, ki predvideva rotacijo med domom in šolo, je v sredo dejala  na TV Slovenija.

"Dijaki so resno in odgovorno nosili maske na hodnikih in zato nas je ta ukrep tako presenetil," je dejala. Glede na društvu znane podatke o številu okužb med dijaki in učitelji - teh je bilo po njenih besedah malo - bi dijaki morali ostati v šolah, saj te niso vir okužb. Je pa morda drugače na prevozih v šole in popoldanskih aktivnostih, je še povedala.

Učitelji so na šolanje od doma pripravljeni, kljub temu pa je takšen način šolanja zanje dodatno breme, je dejala Počkarjeva. Društvo je po njenih besedah že marca predlagalo, da bi v šoli ostali dijaki v nižjem poklicnem izobraževanju, ki jih ni veliko, prav tako, da bi dijaki srednjega poklicnega izobraževanja v šolo lahko prišli na praktični pouk ter da bi ob upoštevanju ukrepov v šoli lahko bili maturanti. Obžalujejo, da njihovi predlogi niso bili uslišani.