Otroci se bodo v šole vrnili takoj po novem letu, morda teden kasneje

Ministrica Simona Kustec je dejala, da ni strokovne ocene, da je varno otroke poslati v šole. Minister Tomaž Gantar pravi, da se sicer zavedajo potrebe, da bi v šole spustili vsaj otroke nižjih razredov in otroke s posebnimi potrebami ter odprli vrtce. 

"Edini razlog, zakaj se nismo za to odločili že zdaj in zakaj šol nismo odprli, je ta, da bi jih s tem v šolo pošiljali za en teden in jih nenazadnje tudi izpostavljali dodatnim okužbam," je dejal  Gantar in zagotovil, da bo med prvimi ukrepi, ki bodo sledili po novem letu, prav ponovno odprtje šol. 

Točen datum odprtja šol bo odvisen od epidemiološke situacije in čeprav je Bojana Beović dejala, da bo to 4. januarja, Gantar dodaja, da je možno, da bodo šole odprli teden kasneje. "Otroci imajo prednost pred obrtjo in gospodarstvom. Ta korak je potreben in zagotoviti moramo, da bo potekal na dovolj varen način," je še dodal. 

Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol, medtem dodaja, da bi zaradi trenutne epidemiološke slike težko pritiskali za odprtje šol. "Opazili smo, da vladin semafor ukrepov ne deluje. Sproščajo se določne dejavnosti, ki naj bi se sproščale v oranžni fazi, ampak v tej fazi je bilo predvideno, da se v šole vrnejo otroci prvega triletja in da se odprejo šole s prilagojenim programom. Ugotavljamo, da kriteriji, ki jih je zapisala vlada, ne držijo povsem," je dejal in opozoril, da tudi zdaj ni čvrstega zagotovila, da se bodo šole v resnici odpirale. 

Pečan je dodal še, da o dogajanju niso dobro obveščeni, saj da informacije dobijo pozno, po navadi ob četrtkih zvečer. "Kadar okrožnici sledijo konkretne spremembe, ki jih moramo vpeljati do ponedeljka, sledijo velike težave," pravi. 

"Otroci doma jokajo, kričijo, ne želijo sedeti za računalniki, ne zmorejo več delati za šolo"

"Šolanje na daljavo v resnici poteka zelo dobro, bistveno bolje, kot je potekalo v pomladnih mesecih," pravi, a poudarja, da pri takšnem šolanju ne moremo pričakovati enakih rezultatov kot pri šolanju v šoli. "Je pa pogoj, da učenci ohranijo stik s šolo, z učiteljem, in da doma delajo, ne pa posedajo naokoli," je še dodal.

Psihiatrinja Barbara Šegula Škoberne pravi, da ne smemo dovoliti, da bi bili otroci te generacije izgubljeni. "Za zdaj niso," pravi, a razlaga, da je pri otrocih stisk vedno več. 

"Pričakovati, da se bodo otroci prilagodili, kot da ni nič, in delovali, kot da je vse v redu – tega od otrok ne moremo zahtevati," je prepričana, saj je situacija težka že za odrasle, kaj šele za otroke. "Opažam vse več stisk. Otroci doma jokajo, kričijo, ne želijo sedeti za računalniki, ne zmorejo več delati za šolo," pravi. Pravi, da so na robu in si želijo nazaj v šolo, ne zmorejo več, ne vedo več, kaj se sploh učijo. 

"Po osmih urah gledanja v ekran jih po navadi čakajo še naloge. Ob tem nimajo nobenih hobijev, sprostitev, nobenih tesnejših socialnih stikov s svojimi prijatelji," pravi. Izpostavila je, da je situacija toksična in da škoduje otrokom, saj smo jim vzeli možnost izpolnjevanja osnovnih življenjskih potreb. "Hkrati so soočeni z ogromnim stresom," je še dodala. 

Staršem je svetovala, naj karseda zmanjšajo stres pri otrocih. "To je težko, a poskušajte vseeno z otroki sodelovati pri razvedrilu in sprostitvi," je dejala. Učitelje in profesorje pa je pozvala k večjemu razumevanju. "Naj upoštevajo, da otroci delajo v nenormalnih pogojih in da ne morejo delati kot običajno," je še dejala.