Okuženih iz vipavskega doma starejših ne bodo premestili v šempetrsko bolnišnico

Po dodatnih testiranjih na okužbe z novim koronavirusom v centru starejših v Vipavi so okužbo potrdili pri desetih varovancih, starih okoli 80 let, in sedmih zaposlenih. Prvo okužbo so v Centru starejših Pristan Vipava potrdili v petek pri enem od stanovalcev, vir okužbe pa še ni znan.

Kot je povedal direktor vipavskega centra starejših Martin Kopatin, ostaja še okrog 20 stanovalcev doma, ki jih bodo testirali danes pozno popoldne ali v torek zjutraj.

Na ljubljansko infekcijsko kliniko so že premestili štiri stanovalce, pri katerih so najprej odkrili okužbo, ostalih pet okuženih pa je še vedno v domu, saj ne kažejo znakov obolelosti. Stanovalci ostajajo v svojih sobah v osamitvi. "Iz bolnišnice danes še nimamo informacij, kako se počutijo tja premeščeni naši stanovalci, ostali pa se počutijo dobro in ne kažejo nobenih znakov bolezni," je dejal Kopatin.

Premestitve obolelih stanovalcev v šempetrsko bolnišnico ne bo 

Strokovna skupina za obvladovanje bolnišničnih okužb iz šempetrske bolnišnice je vipavski center starejših obiskala danes in ugotovila, da je namestitev okuženih v domu ustrezna in zato ne potrebujejo premestitve v bolnišnico, je povedala strokovna direktorica bolnišnice Dunja Savnik Winkler. 

"Strokovna skupina je ugotovila, da rdeča cona v domu ustreza vsem merilom in standardom, okuženi pacienti so v ločenih sobah. Vzpostavili so tudi kontrolo nad ločevanjem t. i. čistih in nečistih poti, kako bo potekalo hranjenje, kako bo potekal transport fiktivnega materiala. Z našim znanjem smo jim v celoti še vedno na voljo, vsakodnevno bomo prihajali v vipavski dom in jim nudili pomoč," je povedala Savnik Winklerjeva. Obljubila je tudi pomoč pri zagotavljanju osebne varovalne opreme, če je bo v vipavskem centru pričelo primanjkovati.

Na kriznem sestanku Civilne zaščite Občine Vipava pa so se pogovarjali tudi o tem, kako bi zagotovili dodatno osebje v centru v času, ko bodo morali biti okuženi zaposleni v karanteni. Kot je povedal vipavski župan Goran Kodelja po sestanku, se je direktor centra Pristan že pogovarjal z nekaterimi študenti medicine in dijaki zdravstvene nege, ki bi prišli na pomoč pri oskrbi stanovalcev v času pomanjkanja zaposlenih. Tem bo treba zagotoviti namestitve, če bodo v Vipavo prišli iz drugih delov Slovenije. Prav tako bodo pripravili en ali dva stanovanjska objekta, kamor bi za čas okužbe v centru namestili zdrave in neokužene zaposlene, da bi se izognili morebitni zunanji okužbi z novim koronavirusom.

V centru je sicer skupaj 108 stanovalcev in 45 zaposlenih. Enajst zaposlenih je trenutno v karanteni na svojih domovih. Da so zagotovili nemoteno delo v domu, so jim danes priskočile na pomoč dve zaposleni iz novogoriškega doma starejših občanov in ena zaposlena iz Zdravstvenega doma Ajdovščina, je še povedal Kopatin.

Ker pričakujejo, da bodo odkrili še kakšnega okuženega, so se odločili testirati prav vse stanovalce in zaposlene. Testiranja bodo predvidoma zaključili danes pozno popoldne ali v torek dopoldne.

To so prvi primeri okužb z novim koronavirusom v tem centru in nasploh prvi primeri okužb v Občini Vipava. V Centru starejših Pristan so po besedah direktorja imeli pripravljen načrt za takšne primere, tako da so takoj uvedli drugačno organizacijo dela z vso potrebno zaščitno opremo in vsemi predvidenimi izolacijami po conah.

Kot je na današnji tiskovni konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, je ponoven pojav okužb v DSO zaskrbljujoč, ob tem pa je dodal, da bodo ukrepi v domovih ena izmed tem na novinarskih konferencah v naslednjih dneh. 

Še vedno brez lokacij za osamitev obolelih zunaj domov starejših

Kot pa ob ponovnem pojavu okužb v DSO opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je "treba obolele nemudoma in brez odlašanja osamiti zunaj doma, saj lahko le tako učinkovito zajezimo nadaljnje širjenje okužb".  V Skupnosti poudarjajo, da osamitev zunaj doma ne sme biti predmet zamudnega dogovarjanja ali celo improvizacije, temveč da je potrebna sistemska ureditev, ki bo takšno ukrepanje vnaprej predvidela v vseh prizadetih domovih ter jim s tem omogočila hitro odzivanje. 

"Žal se je v aktualnem primeru pokazalo, da pristojnim takšnega načrta, ki bi vključeval tudi hitre kadrovske in druge okrepitve, ni uspelo pripraviti, prav tako niso zagotovili lokacije ali več lokacij z vso potrebno opremo in s strokovnimi ekipami, ki so nujne za učinkovito izvajanje popolne osamitve," je povedal Denis Sahernik, v. d. sekretarja Skupnosti. "Ponovno poudarjamo, da večina domov za starejše nima osnovnih prostorskih, tehničnih, kadrovskih in drugih virov za izvajanje popolne in učinkovite osamitve oseb, okuženih s koronavirusom, kot to zahteva veljavna zakonodaja."

Osamitev obolelih oseb v domu za starejše ne samo, da ni primerna in učinkovita, temveč je v neskladju z veljavno zakonodajo, kot sta Zakon o nalezljivih boleznih in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. 12. člen pravilnika namreč predpisuje, da se bolnike, za katere je obvezna popolna osamitev, osami v pooblaščenem zdravstvenem zavodu, v posebnem prostoru z zagotovljeno visoko stopnjo varnosti za preprečitev širjenja povzročitelja. Popolna osamitev traja do prenehanja kužnosti, ki se določi s klinično in z laboratorijsko potrebno metodo. 

V Skupnosti opozarjajo tudi, da zadrževanje obolelih v DSO krši pravice zdravih stanovalcev, saj ima po veljavni zakonodaji vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi – tako določa 4. člen Zakona o nalezljivih boleznih. 

Ministrstvo za zdravje je od socialnovarstvenih zavodov sicer zahtevalo, da pred sprostitvijo novih sprejemov stanovalk in stanovalcev pripravijo in posredujejo v potrditev krizne načrte za ukrepanje v primeru okužbe z novim koronavirusom. Kot so zapisali v Skupnosti, so zavodi zahtevane krizne načrte pravočasno pripravili, a niso prejeli povratne informacije oziroma potrdila, da so pripravljeni dokumenti ustrezni. 

Prav tako je le manjši del socialnovarstvenih zavodov prejel povrnjene stroške zaradi izplačila kriznih dodatkov zaposlenim v marcu, vsi pa še čakajo na povrnitev stroškov zaradi izplačila kriznih dodatkov v aprilu in maju ter na povračilo izpada dohodka zaradi praznih postelj in povračilo stroškov za nakup materialnih sredstev zaradi epidemije.