Vlada je včeraj sprejela osnutek šestega protikoronskega svežnja ukrepov. V torek ga bo predstavila na zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta, nato pa ga bo sprejela na dopisni seji. Predvidoma v sredo bo predlog zakona posredovan v obravnavo v Državni zbor in predstavljen širši javnosti, so sporočili sinoči po seji vlade.
Glavni cilj osnutka zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni covid-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij ter socialnega in zdravstvenega varstva.
Premier Janez Janša je še pred začetkom včerajšnje seje vlade sporočil, da priprava šestega protikoronskega zakona terja skrbno tehtanje posledic drugega vala covida-19 ter oceno delovanja dosedanjih ukrepov in finančnih možnosti. "Osnovna neznanka je čas. Zato je najpomembnejša čimprejšnja zaustavitev širjenja virusa," je zapisal.
Tokratni protikoronski paket ukrepov, ki ga je pripravilo gospodarsko ministrstvo, bo podaljšal nekatere že sprejete ukrepe, kot sta denimo moratorij za kredite in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.
V prihodnje naj bi bila do subvencioniranja čakanja na delo upravičena podjetja, ki bi glede na lansko leto imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje. Hkrati se višina nadomestila za čakanje na delo ne bi več omejevala na minimalno, temveč na povprečno plačo. Poroštvena shema SID banke bi se podaljšala, a bi jo poenostavili.
Med novimi rešitvami je ključno subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja ter odpis najemnin tam, kjer je lastnik država ali lokalna skupnost.
Predlagana naj bi bila tudi uzakonitev izvajanja virtualnih skupščin podjetij, saj je sicer njihovo delovanje v času epidemije pomembno ohromljeno.
Svobodni sindikati z 32 predlogi, svoje povedale tudi občine
V minulem tednu so sicer tako predstavniki gospodarstva kot tudi sindikati k zakonskemu predlogu posredovali številne pripombe, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je temeljne dileme pretresal tudi s predstavniki gospodarstva. Ti so na vlado naslovili tudi številne pripombe in predloge.
Za zdaj ni jasno, katere bo vlada podprla, je pa Počivalšek podprl predlog gospodarstva, da se zaradi izjemne situacije za dve leti preloži uveljavitev določb zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig z začetkom prihodnjega leta, kar bi lahko ogrozilo številna delovna mesta. Na morebitno zamrznitev minimalne plače so se sicer že v minulih dneh ostro odzvali sindikati, ki poudarjajo, da se o tem ne bodo pogajali.
Svobodni sindikati so medtem vladi poslali kar 32 predlogov ukrepov za šesti zakonodajni paket za blažitev posledic epidemije covida-19. Med drugim predlagajo zamrznitev cen osnovnih življenjskih potrebščin, finančno podporo različnim skupinam prebivalstva, spodbujanje nakupov slovenskih izdelkov in subvencije za nove zaposlitve.
Svoje so povedale tudi občine. Vlada bi po njihovem mnenju morala v zakon vključiti tudi ukrepe, s katerimi se zagotovi enaka pomoč vsem gospodarskim subjektom v državi. S tem bi se izognili težavam, ko lokalne skupnosti rešujejo podjetja v svojem okolju in jim zato v proračunih zmanjkuje sredstev za nekatere nujne naloge.
Minister Počivalšek je v petek predloge ukrepov predstavil tudi na seji Sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Člani so izrazili splošno zadovoljstvo nad predlaganimi ukrepi, pri tem pa predstavili dodatne argumente za prilagoditev nekaterih podrobnosti.
Vlada je sicer od izbruha epidemije pripravila že za skoraj sedem milijard evrov protikoronskih ukrepov.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.