Otroci s posebnimi potrebami s primanjkljajem v znanju, a brez vedenjskih težav

Teče četrti teden, odkar so se otroci s posebnimi potrebami 5. januarja vrnili v šolske klopi. "Izkušnje so dobre, vsi smo veseli, da smo lahko ponovno v šolah. Začetno navdušenje se je poleglo, tako sedaj otroci v šolah normalno delajo," je povedala vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol s prilagojenim programom in osnovnih šol z enotami prilagojenih programov Jelena Horvat, ki je tudi ravnateljica Osnovne šole Antona Janše Radovljica.

Po šolah so že izvedli evalvacije in analize ter prišli do spoznanj glede posledic dvomesečnega šolanja otrok s posebnimi potrebami na daljavo. Kljub vloženemu trudu je opazen primanjkljaj na področju znanja, zato so v šolah pripravili načrte za pomoč otrokom, da bi nadoknadili zamujeno, dosegli ustrezno raven znanja in da bi se zmanjšale razlike med učenci znotraj oddelkov, saj nekateri otroci potrebujejo več pomoči.

"Ves trud bomo vložili v to, da do konca šolskega leta pridemo vsaj približno do tistega znanja, ki bi ga učenci usvojili v običajnih okoliščinah," je napovedala Horvatova. Ob tem je zadovoljna tudi z angažmajem učencev. "Izredno se trudijo, pišejo domače naloge, naredijo vse svoje obveznosti iz čistega veselja, da so lahko spet v šoli," je izpostavila.

Pojasnila je, da jih je to kar nekoliko presenetilo, saj so pričakovali več vedenjskih težav, izpadov in čustvene vznemirjenosti. Kot je ocenila, je razlog za to morda v tem, da ob vrnitvi v šole prednje niso postavljali posebnih zahtev, temveč sta bila uvodna dva tedna namenjena prilagoditvi, da bi se otroci dobro počutili in da bi potem spet lažje sprejeli večji napor oziroma večjo intenzivnost dela.

Medtem ko bistvenih posledic na vedenjskem področju vsaj zaenkrat niso zaznali, pa je bilo opazno, da so otroci v dveh mesecih šolanja na daljavo pridobili nekaj telesne teže. Športni pedagogi zato sedaj veliko vlagajo v fizično aktivnost otrok, ki je pomembna za njihovo zdravstveno stanje. Tako so tudi v tem zimskem času veliko zunaj in pridobivajo kondicijo. Hkrati v sproščenem okolju znova lažje navezujejo stike.

Posebej so se v šolah osredotočili na zagotavljanje varnega okolja, da ne bi prihajalo do okužb z novim koronavirusom. V prvih tednih vrnitve v šole je bilo okužb celo manj, kot so jih pričakovali. Zaznavali so jih na posameznih oddelkih, okuženi so bili posamezni učitelji. Jih pa skrbi, kako bo v prihodnje, saj v zadnjem času z različnih območij po državi prihajajo podatki o povečevanju števila okužb.

Prvo okužbo so ta teden zaznali tudi v radovljiški šoli. Potrjena je bila pri eni od učiteljic, ki je bila z otroki nazadnje v stiku v petek, zato je trenutno en oddelek otrok do konca tedna preventivno v karanteni. V šolah s prilagojenim programom imajo glede tega sicer srečo, da je število otrok v oddelkih manjše. Večje težave so v običajnih osnovnih šolah, kjer je v oddelkih bistveno več otrok, je opozorila Horvatova.

Prepričana je, da so vsi, ki delujejo v okviru šol, tako odgovorni, da po vseh svojih močeh skrbijo za varno okolje, da bi bilo okužb čim manj. "Vem, da so se tudi v osnovnih šolah zelo pripravljali na torkovo vrnitev otrok. Zanje je to velik zalogaj. Težko zagotavljajo mehurčke, jutranje varstvo in podaljšano bivanje, soočajo se s pomanjkanjem kadra in so v kar težki situaciji. Želim jim, da zadevo dobro prestanejo in da ne bodo imeli okužb ter da bomo vsi, vrtci in šole lahko znova začeli delati tako, kot znamo, kot hočemo in kot je najbolje za otroke," je izpostavila Horvatova.