Oxford: Bolezen, ki se je razvila pri prostovoljcu, verjetno ni posledica cepiva

Pretekli teden je podjetje AstraZeneca, ki z univerzo Oxford razvija eno najobetavnejših cepiv proti covidu-19, začasno prekinilo zadnjo fazo kliničnih testiranj, potem ko se je pri enem od britanskih testirancev pojavil hud stranski učinek. 

Oxford je zdaj prostovoljcem, udeleženim v študiji, poslal pojasnilo, poroča Bloomberg. Kot so zapisali, so testiranja začasno prekinili, ker je eden od prostovoljcev razvil nepojasnjene nevrološke simptome, vključno s šibkostjo okončin. "Po neodvisnem pregledu za zdaj kaže, da bolezen po vsej verjetnosti ni povezana s cepivom oziroma za to ni bilo dovolj dokazov," so pojasnili. AstraZeneca in Oxford tako nadaljujeta testiranja. 

AstraZeneca se je pretekli teden zavila v molk in ni posredovala več informacij o domnevnem stranskem učinku, kar je vzbudilo ugibanja o varnosti cepiva. 

Ameriška televizija CNN je pridobila zaupno varnostno poročilo AstraZenece, ki razkriva več podrobnosti. Pri 37-letni britanski prostovoljki se je razvil transverzni mielitis, potem ko je prejela drugo dozo cepiva. Hospitalizirali so jo 5. septembra. Štiri dni kasneje je nato direktor podjetja Pascal Soriot zanikal poročanja medijev, da gre res za omenjeno bolezen, ki povzroča vnetje hrbtenjače. Prostovoljka naj bi imela težave s hojo, čutila pa je bolečino v ramenih. 37-letnica je zdaj že uspešno okrevala in ni več hospitalizirana, je kasneje sporočilo podjetje. 

Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) se še ni odločila, ali bo po vzoru britanskih regulatorjev dovolila nadaljevanje testiranja cepiva v ZDA. 

Ameriški zdravnik in vodja raziskav o virusih pri Nacionalnem inštitutu za nevrološke motnje in možgansko kap pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH) Avindra Nath je za CNN pred dnevi dejal, da so vodilni v inštitutu zelo zaskrbljeni zaradi omenjenega potencialnega stranskega učinka. "Vsi upamo na cepivo, vendar se ob takšni veliki komplikaciji lahko celotna stvar iztiri," pravi ameriški zdravnik. 

Nevrologi, ki proučujejo bolezenska stanja, kot je transverzni mielitis, pravijo, da se ta pojavi pri enem na 250.000 ljudi in da se najpogosteje pojavi kot posledica imunskega odziva na virusno okužbo. Ta bolezen pa se zelo redko pojavi po cepljenju.

Pri prostovoljki v zgodnejši fazi testiranja cepiva AstraZenece so prav tako zaznali podoben stranski učinek, vendar pa je nato preiskava pokazala, da je imela prostovoljka multiplo sklerozo, ki ni bila povezana s cepljenjem. Odkritje natančnega vzroka, zakaj se je bolezen pojavila pri prostovoljcu, bo ključno za nadaljevanje kliničnega testiranja. Včasih šele po pojavu takšnih stranskih učinkov ugotovijo, da je imela oseba predhodne neodkrite zdravstvene težave, kot se je to zgodilo pri bolnici z multiplo sklerozo. Simptomi bolezni namreč lahko pridejo na površje šele zaradi imunskega odziva na cepivo. V takšnih primerih nato klinično testiranje nadaljujejo, saj bolezen ni bila povzročena s cepivom. 

Države pozorno spremljajo napredovanja testiranj cepiv in si želijo, da bi bilo to čim prej na voljo. Še najbolj nestrpen je ameriški predsednik Donald Trump, ki obljublja cepivo že pred predsedniškimi volitvami novembra. Ameriški strokovnjaki sicer to zanikajo in napovedujejo, da bo cepivo širši ameriški javnosti na voljo do aprila.