Oxfordsko cepivo: polovični prvi odmerek celo učinkovitejši od polne doze

Čeprav sta cepivi ameriških farmacevtskih gigantov Pfizerja in Moderne pokazali kar 95-odstotno zaščito, so v Oxfordu in AstraZeneci zelo zadovoljni. Oxfordski izdelek bo cenejši, prav tako pa ga bo lažje distribuirati. AstraZeneca in univerza Oxford pri razvoju cepiva uporabljata bolj tradicionalno tehnologijo, zaradi česar je cepivo cenejše in ga je lažje skladiščiti, ker ga ni treba hraniti pri izredno nizkih temperaturah. Hraniti ga je mogoče na temperaturi med 2 in 8 stopinjami Celzija za najmanj šest mesecev.

To pomeni, da bo pri zaustavljanju epidemije koronavirusne bolezni cepivo vseeno odigralo pomembno vlogo, če ga potrdijo regulatorji. Oxfordski raziskovalci so v desetih mesecih opravili raziskovalno delo, za katerega bi sicer v normalnih pogojih potrebovali desetletje.

Britanska vlada je že naročila 100 milijonov odmerkov, kar bi zadostovalo za imunizacijo 50 milijonov ljudi.

Kaj je pokazalo testiranje? Z začetnim polovičnim odmerkom učinkovitejše kot s polno dozo 

V fazi preizkušanja na ljudeh je sodelovalo več kot 24.000 prostovoljcev z različnih geografskih območij in demografskih skupin iz Velike Britanije, Brazilije in Južne Afrike. Covid-19 se je pojavil pri 30 ljudeh, ki so prejeli dva odmerka cepiva, ter pri 101 primeru tistih, ki so prejeli placebo. Učinkovitost cepiva je tako znašala 70 odstotkov.

Zanimivo pa je, piše BBC, da je učinkovitost cepiva na 90 odstotkov zrasla pri tisti skupini prostovoljcev, ki je najprej prejela polovično, nato pa polno dozo. Trenutno še ni znano, zakaj takšen rezultat - ta je sicer presenetil tudi raziskovalce. Podatki raziskave tudi kažejo, da bi lahko režim polovičnega in celotnega odmerka pomagal preprečiti prenos virusa, kar dokazujejo nižje stopnje asimptomatske okužbe pri cepljenih.

Nadaljnja preizkušanja potekajo v ZDA, Keniji, na Japonskem in v Indiji, poskusna skupina pa naj bi do konca leta imela nekaj manj kot 60.000 udeležencev. Ta preizkušanja bodo regulatorjem zagotovila nadaljnje informacije o učinkovitosti in varnosti cepiva, vključno z njegovo sposobnostjo zaščite pred prenosom bolezni.

Cepivo tudi ni pokazalo resnejših stranskih učinkov, saj nihče izmed prostovoljcev ni imel zapletov.

Oxfordsko cepivo ChAdOx1 nCoV-19 je narejeno iz virusa, ki je oslabljena različica gensko spremenjenega prehlada (adenovirus), ki nima možnosti, da bi se razvil pri ljudeh.

Vodja raziskovalne skupine Oxford Vaccine Group, profesor Andrew Pollard, je ugotovitve kliničnega preskušanja tretje faze označil za "zanimive". V tem primeru bi po njegovih besedah celo - ko gre za sprožitev imunskega odziva - veljalo, da je manj bolje kot več. Dejal je še, da ugotovitve kažejo, da imamo učinkovito cepivo, ki bo rešilo številna življenja. "Ugotovili smo, da je lahko eden od naših režimov odmerjanja približno 90-odstotno učinkovit. Če bi se uporabljal ta režim odmerjanja, bi lahko cepili večje število ljudi. Zahvaljujemo se številnim prostovoljcem, ki so pomagali talentirani ekipi raziskovalcev z vsega sveta."

Sara Gilbert, profesorica vakcinologije na oxfordski univerzi, pa je povedala, da današnja novica napoveduje, da vstopamo v čas, ko bomo lahko s cepivi odpravili opustošenje, ki ga je povzročil Sars-CoV-2. "Še naprej si bomo prizadevali za zagotavljanje podrobnih informacij regulatorjem. Imela sem privilegij biti del mednarodnih prizadevanj, ki bodo prinesla koristi za ves svet," je dejala.

Kdaj bo na voljo?

V Veliki Britaniji so na voljo 4 milijoni doz omenjenega cepiva, na ostalih 96 milijonov še čakajo. Vendar bodo pri vsem zadnjo besedo imeli regulatorji, ki bodo ocenili varnost in učinkovitost zdravila ter preverili, ali ustrezajo vsem proizvodnim standardom. To naj bi se zgodilo v prihodnjih tednih.

Kljub temu pa je britanska vlada pripravljena dati zeleno luč za kampanjo množične imunizacije. Cepivo bi najprej prejeli domovi za ostarele, nato pa še zdravstveni delavci in vsi prebivalci, starejši od 85 let. V nadaljevanju bi cepivo prejemali tudi mlajši.

Regulator EU bi cepivo proti covidu-19 lahko odobril konec leta ali v začetku 2021

Evropska agencija za zdravila (Ema) je sporočila, da bi lahko prvo cepivo proti covidu-19 odobrila konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Agencija trenutno preverja tri kandidate za cepiva. To so v agenciji pojasnili po tem, ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen minuli teden dejala, da bi Ema lahko pred koncem decembra odobrila cepivi, ki ju razvijajo Pfizer in BioNTech ter Moderna.

Iz agencije so sporočili, da v tej fazi "težko napovejo časovnico odobritve cepiva, saj podatki še prihajajo, prav tako še potekajo tekoči pregledi". "Odvisno od tega, kako bodo napredovala vrednotenja, bi Ema lahko bila v položaju, da zaključi evaluacije najbolj naprednih kandidatov proti koncu decembra ali v začetku prihodnjega leta," so zapisali.

Ema trenutno izvaja tekoče preglede, katerih namen je pospešitev odobritev cepiv, treh kandidatov za cepiva - Pfizer-BioNTecha, Moderne ter cepivo Oxfordske univerze in AstraZenece.

Ameriška Moderna medtem pravi, da je njeno cepivo 94,5-odstotno učinkovito. Univerza Oxford in AstraZeneca pa sta danes sporočili, da je njuno cepivo povprečno 70-odstotno učinkovito, pa tudi do 90-odstotno, odvisno od režima odmerjanja cepiva. Več evropskih držav je že pripravilo strategije cepljenja proti covidu-19 velikega dela prebivalstva, takoj ko bo Ema odobrila cepivo.