Zagovornik načela enakosti: Pogoj PCT ni diskriminatoren do necepljenih

Kot je pojasnil Lobnik, diskriminacija pomeni nekoga obravnavati slabše zaradi njegovih osebnih okoliščin, ki si jih ni izbral sam. Take osebne okoliščine so spol, barva kože, narodnost, starost, invalidnost in podobno. Zagovornik načela enakosti, ki je državni organ za varstvo pred diskriminacijo, pa je presodil, da cepljenje niso omenjena okoliščine, ki si jih človek ne izbere sam, ampak je stvar osebne izbire posameznika.

"Zahteva po izpolnjevanju pogoja PCT za dostop do dobrin in storitev ter koriščenje določenih pravic in ugodnosti zato ni diskriminatorna do necepljenih, ki bi se lahko cepili, pa se niso," je poudaril. Ker (ne)cepljenost ni osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, je Lobnik ocenil, da neenaka obravnava ljudi glede na to, ali so cepljeni ali ne, ne more biti diskriminacija.  

Dopis gostinskih in turističnih delavcev

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je na začetku meseca zagovornika opozoril na vse večjo "represijo" in "pritiske" delodajalcev, ki naj bi se izvajali nad še necepljenimi in zdravimi delavci v dejavnosti gostinstva in turizma.

V zapisu so navajali diskriminacijo necepljenih delavcev zaradi obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT (prebolelost, cepljenost, opravljeno testiranje) in zatrdili, da so delavci, ki se iz različnih razlogov še niso cepili, diskriminirani na različnih področjih.  

Oporekali so tudi določilom Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in kljubovali odločbam Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2, ki se bo začela uporabljati 23. avgusta in po kateri bi se morali gostinski delavci testirati vsakih 48 ur (HAT-test) oziroma 78 ur (PCR-test), medtem ko so se do zdaj morali testirati enkrat tedensko.  

Tehtanje, ali bi cepljenje šteli za osebno okoliščino po zakonu

Zagovornik načela enakosti je po prejemu dopisa izvedel oceno diskriminatornosti omenjenih odloka in uredbe. V okviru ocene je pretehtal, ali bi lahko cepljenje šteli za osebno okoliščino po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo.  

"Odgovor na to vprašanje je pomemben zato, ker omenjeni zakon določa, da je diskriminacija vsaka neenaka obravnava oseb na podlagi njihovih osebnih okoliščin. Ko je nekdo obravnavan slabše, a razlog za to niso njegove osebne okoliščine, je to sicer morda krivično ali kršitev drugih predpisov, ne pa tudi diskriminacija," so pojasnili v sporočilu za javnost iz Lobnikovega urada.  

Zakon o varstvu pred diskriminacijo kot osebne okoliščine izrecno določa spol, barvo kože, narodnost ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje in izobrazbo. Nato pa navaja, da je diskriminacija prepovedana tudi zaradi "katere koli druge osebne okoliščine".  

Zagovornik je do zdaj kot takšne druge osebne okoliščine pripoznal nosečnost, starševstvo, zdravstveno stanje, državljanstvo in kraj stalnega bivališča. Pri tem je upošteval definicijo osebnih okoliščin kot "prirojenih ali pridobljenih osebnih značilnosti, lastnosti, stanj ali statusov, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka".  

Zagovornik je tako v sklopu proučevanja trditev sindikata o diskriminaciji necepljenih delavcev tehtal, ali bi lahko (ne)cepljenost prepoznali kot osebno okoliščino, ki je prirojena ali pridobljena in je vezana na identiteto posameznika, ta pa je ne bi mogel zlahka spremeniti.  

Presodil je, da biti ali ne biti cepljen ni taka osebna okoliščina. Cepljenje namreč ni kot spol, starost, barva kože in druge osebne okoliščine, ki si jih človek ne izbere sam oziroma jih težko spremeni, ampak je stvar osebne izbire posameznika. Že nekaj mesecev je brezplačno na voljo vsem prebivalcem, starejšim od 12 let. Vsak se lahko odloči, ali se bo cepil ali ne.  

 Osebna okoliščina le, ko je bilo cepivo na voljo samo izbranim skupinam

Na podlagi zaključka, da cepljenost oziroma necepljenost ni osebna okoliščina, ker je to za veliko večino ljudi stvar izbire, je zagovornik nato ocenil, da obveznost izpolnjevanja pogoja cepljenja oziroma testiranja iz pogoja PCT ne pomeni diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin posameznikov, kot je opredeljena v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Razlog za različno obravnavo oseb glede na to, ali so cepljene ali ne, namreč ni v osebni okoliščini teh oseb, kot to za ugotavljanje in potrditev diskriminacije zahteva Zakon o varstvu pred diskriminacijo.  

Zagovornik je v oceni, ki je objavljena na spletni strani organa, dodal, da bi (ne)cepljenost lahko šteli za osebno okoliščino v obdobju, ko je bilo cepivo na voljo samo izbranim družbenim skupinam.  

Pojasnil je še, da bi lahko bile zaradi zahtev po cepljenju pri dostopu do dobrin, storitev in koriščenju drugih pravic in ugodnosti potencialno diskriminirane osebe, ki se ne smejo cepiti iz zdravstvenih razlogov – a je dostop tem osebam omogočen prav s predložitvijo negativnega testa na covid-19, testiranje pa bo zanje brezplačno tudi še po 23. avgustu, ko bo plačljivo za vse ostale.  

Morebitna izjema od zagovornikove ugotovitve, da (ne)cepljenost ni osebna okoliščina, bi lahko veljala za osebe, ki se ne želijo cepiti iz razlogov vere ali svetovnonazorskega prepričanja kot ekvivalenta veri.  

Tudi zaposlitev posameznika je odvisna od njegove izbire

V zaključnem delu ocene diskriminatornosti predpisov, katerih vsebini je oporekal sindikat, je zagovornik pojasnil še, da različne zahteve glede izpolnjevanja pogoja PCT v različnih sektorjih gospodarstva ne morejo biti diskriminacija, saj tudi to, v kateri gospodarski panogi je posameznik zaposlen, ni osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Tako kot cepljenje je namreč tudi zaposlitev posameznika odvisna od njegove izbire in jo je mogoče spreminjati. Presojanje, kako pogosto se je treba testirati v določenem sektorju, pa je v domeni medicinske stroke.  

Pogoj PCT tako po oceni zagovornika ne predstavlja diskriminacije, saj so dobrine in storitve, do katerih je možno dostopati le ob izpolnjevanju tega pogoja, dostopne ne le cepljenim osebam in prebolevnikom, ampak tudi ostalim osebam, če le predložijo negativni test na covid-19.