Slovenija za 14 dni zaostruje ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, prepovedano je vsakršno zbiranje ljudi, z izjemo članov iste družine ali istega gospodinjstva. S ponedeljkom se zapirajo tudi vse nenujne trgovine, zaustavil se bo javni potniški promet, šolanje bo še naprej potekalo na daljavo.
Da je bilo ukrepe nujno treba sprejeti, podobne sprejemajo tudi v soseščini, dnevno število okužb pa je pri nas bistveno večje kot v sosednjih državah, je v oddaji 24UR ZVEČER dejal zdravstveni minister Tomaž Gantar.
TZS opozarja na domnevne nejasnosti najnovejših vladnih ukrepov za trgovine
V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pravijo, da se na njih glede najnovejšega odloka v zvezi s pravilnim izvajanjem ukrepov v praksi obračajo številna podjetja. "Kot kaže vsa dosedanja praksa, bodo trgovce že v ponedeljek obiskali številni inšpektorji in posledično tudi izstavljali kazni," se bojijo v TZS.
Zato so na pristojna ministrstva naslovili prošnjo za pojasnila odloka, saj da bodo podjetjem samo na ta način omogočili, da se pravočasno pripravijo na vse nove predvidene omejitve, in poskrbeli, da ne bi zaradi izdajanja kazni na podlagi nerazumevanja odloka prišlo še do dodatnega nepotrebnega finančnega pritiska na gospodarstvo. Kaj natančno so nejasnosti, na katere opozarjajo trgovci, TZS v sporočilu za javnost ni navedla.
"Trgovci bomo kljub novim vladnim zaostritvam za to panogo spoštovali zakonodajo, tako kot smo jo vedno do zdaj, čeprav nam to povzroča veliko in nepopravljivo gospodarsko škodo," je v sporočilu za javnost zapisala predsednica zbornice Mariča Lah. Pričakuje, da bo vlada vsem trgovcem, ki ne morejo operirati, za čas t. i. lockdowna v celoti pokrila fiksne stroške – tako za spomladansko kot tudi jesensko obdobje.
Trgovci vlado podpirajo pri zajezitvenih ukrepih, ne podpirajo pa ukrepa, s katerim je zaprla kar tri četrtine trgovinske dejavnosti v Sloveniji, pravi predsednica zbornice. "Še posebej ne razumemo vladne odločitve, ker nas je vlada sama v svoji preglednici za možnost okužbe uvrstila v drugo stopnjo od petih, torej smo dejavnost z nizko stopnjo za možnost širjenja okužbe," je še dodala Lahova.
"S tem je jasno povedala, da trgovina ni vir okužb," so prepričani v TZS. Ob tem izpostavljajo tudi, da se posledice napovedanega zaprtja "skoraj 80 odstotkov trgovske dejavnosti" že kažejo v praksi, saj jih številna trgovska podjetja seznanjajo o navalu potrošnikov na prodajalne. To po oceni TZS pomeni, da se je s sprejetimi ukrepi povečala možnost okužb tako potrošnikov kot tudi zaposlenih v trgovinski dejavnosti.
Na TZS zagotavljajo, da podpirajo vladna prizadevanja za ohranjanje delovnih mest, pa čeprav podatki zavoda za zaposlovanje za trgovinsko dejavnost v razdobju januar–oktober po njihovih opozorilih kažejo zelo zaskrbljujočo sliko. Uresničujejo se napovedi, da bomo v tej dejavnosti letos izgubili najmanj 12.000 delovnih mest, se bojijo.
"Trenutna slika namreč kaže, da število oseb iz trgovine v evidencah zavoda znaša že 9101, kar pomeni, da je trgovina med najbolj prizadetimi dejavnostmi v celotnem slovenskem gospodarstvu," so sklenili na zbornici.
Gospodarska škoda bi lahko bila še veliko večja, če epidemije ne obvladamo, se je na to odzval minister Gantar. Poudaril je še, da odprtost trgovin pomeni možnost srečevanja, druženja in več kontaktov, prav to pa želijo preprečiti. Lahove s tem odgovorom ni prepričal, da je zaprtje nenujnih trgovin nujno potrebno. Gantar je še poudaril, da gre za obdobje 14 dni, v kolikor pa ne bi zaostrili ukrepov in zajezili širjenja, bi lahko bilo obdobje zaprtja daljše, kar pa bi slabše vplivalo tudi na gospodarstvo.
Šesti protikoronski paket sicer za podjetnike in obrtnike prinaša nekatere novosti in pomoči, med drugim delno kritje fiksnih stroškov in oprostitev najemnin, če je lastnik država ali lokalna skupnost. A to ni dovolj, so prepričani predvsem v gostinstvu in turizmu, ki spadata med najbolj prizadeti dejavnosti. Mnogi že napovedujejo številna zapiranja gostinskih lokalov, saj jesenskega zaprtja enostavno ne bodo mogli preživeti.
Delo v gostinstvu in turizmu je od spomladi izgubilo že skoraj 10.000 oseb, glede na trende pa je povsem realno pričakovati, da bo ta številka do konca leta še veliko višja.
Tretjina obrtnikov in podjetnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti
Kar tretjina obrtnikov in podjetnikov zaradi posledic epidemije razmišlja o zaprtju svoje dejavnosti, večina pa je prepričana, da bi lahko ob upoštevanju vseh samozaščitnih ukrepov še naprej varno opravljala svoje delo. To je med drugim pokazala anketa, ki jo je OZS izvedla med svojimi člani, obrtniki in podjetniki.
"Rezultati ankete so zaskrbljujoči, saj kar tretjina obrtnikov in podjetnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti. Da so v stiski tudi obrtniki in podjetniki, ne le zdravstvo, sicer opozarjamo že ves čas. Vlada se je včeraj odločila za zaprtje večine storitvenih dejavnosti za dva tedna, zato v OZS vztrajamo pri tem, da država vsem tistim, ki niso zaprti po svoji krivdi, v celoti pokrije fiksne stroške, stroške nadomestil plač delavcem, temeljni dohodek in najemnine za poslovne prostore," ob tem poudarja predsednik OZS Branko Meh.
96 odstotkov vprašanih se ne strinja s popolnim zapiranjem gospodarstva, odstotek več pa jih ocenjuje, da bi lahko svojo dejavnost varno opravljali še naprej, in sicer ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov. Zgolj pol odstotka anketirancev je odgovorilo, da so se v podjetju že soočili z okužbo s covidom-19 pri zaposlenih.
40 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo, da so morali v drugem valu epidemije na podlagi odloka začasno zapreti dejavnost. Kar 71 odstotkov pa jih je moralo v drugem valu na podlagi odloka bistveno omejiti svoje poslovanje. Zaradi posledic epidemije in padca prihodkov je bila primorana odpuščati kar petina vprašanih.
Da bo padec prihodkov manj kot 20-odstoten, ocenjuje 32 odstotkov vprašanih, da bo padec med 20 in 40 odstotki, jih ocenjuje 42 odstotkov, med 40- in 60-odstotni padec napoveduje 16 odstotkov vprašanih, 10 odstotkov sodelujočih pa ocenjuje, da bodo imeli letos več kot 60-odstotni padec prihodkov.
Vlada je sprejela že šest protikoronskih paketov. Kar 41 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so jih ukrepi zaobšli. Med razlogi za to izpostavljajo tudi širitev dejavnosti pred epidemijo, zaradi česar posledično niso dosegli kriterija upada prometa. Med tistimi, ki so koristili pomoč iz protikoronskih paketov, pa jih je največ, kar 43 odstotkov, koristilo ukrep čakanja na delo, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je koristilo 14 odstotkov vprašanih, univerzalni temeljni dohodek 37 odstotkov, druge ukrepe pa 16 odstotkov vprašanih.
Pečan: Šole smo bolje pripravljene kot spomladi
Šolanje bo še vsaj 14 dni potekalo na daljavo. Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je v oddaji 24UR ZVEČER dejal, da ob trenutno epidemiološki sliki skoraj zagotovo ni preostalo druge odločitve, si pa želijo, da bi pouk čimprej spet potekal v fizični obliki, saj je tak pouk resnično kakovosten. "Šole smo bistveno bolje pripravljene na pouk na daljavo, kot smo bile spomladi, verjetno bomo minuse, ki nastajajo zaradi slabše kakovosti takšnega pouka, nadomestili v naslednjih mesecih."
Ga pa čudi, da učitelji niso med prioritetnimi skupinami za cepljenje, glede na to, da se v šolah zbira ogromno število ljudi, možnost za prenos virusa pa je zelo velika, je še dejal Pečan. Da bodo prišli na vrsto, ko bo na razpolago dovolj cepiva, je na to dejal minister Gantar, ki se sicer strinja, da tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju potrebujejo cepljenje.
Vrtci bodo tudi prihodnjih 14 dni nudili le nujno varstvo, to ostaja določeno enako kot doslej. Prav tako ostaja v pristojnosti občin, kateri vrtci in na kakšen način ostajajo odprti, je še pojasnil Gantar. "Gre predvsem za zaposlene, ki delajo še naprej, predvsem v kritični infrastrukturi (zdravstvo, policija, civilna zaščita), in ki v resnici nimajo možnosti ureditve varstva." Če nimajo varstva za otroka, je to zagotovljeno tudi za delavce v industriji.
Želja vseh nas je, da gre za zadnjo zaostritev ukrepov oziroma da v prihodnje ne bo več zapiranj države, ker se zavedamo, kaj to pomeni za posameznika in državo, je zaključil minister Gantar. "V tem trenutku si upam trditi, da so ukrepi, ki smo jih sprejeli 26. oktobra, število okuženih dejansko prevesili navzdol, da lahko z zaostritvijo ukrepov prekinemo začarani krog širjenja in nato začnemo z nadziranim sproščanjem."
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.