Petletnika obravnavali nestrokovno? 'Če je poseg nujen, ga je treba izvesti brez odlašanja'

Pandemija bolezni covid-19 je svet pahnila v veliko zdravstveno krizo. Ne le zaradi pandemije, ampak tudi zaradi posledic, ki jih ta prinaša. Ukrepe, sprejete znotraj zdravstva, namreč najbolj občutijo bolniki. Tudi ali predvsem najranljivejši – kronični bolniki in otroci.

Otroka v hudih bolečinah poslali domov

Svojo slabo izkušnjo z obravnavo na urgenci v času koronavirusa nam je zaupala družina iz Celja. Mama pripoveduje, kako sta se predprejšnji ponedeljek okoli 23. ure s petletnim sinom zaradi poškodbe noge odpeljala na urgentni center Splošne bolnišnice (SB) Celje: "Sin je na nekaj stopil, potem pa se je rana v zelo kratkem času močno vnela. Iz ure v uro je imel večjo oteklino, dobil je povišano temperaturo in neprestano je tožil, kako ga boli. Ko sem to po telefonu omenila medicinski sestri, je rekla, da če je prisotna že vročina, da je rano treba sanirati in naj prideva takoj."

Na pediatričnem urgentnem centru je petletnika pregledala zdravnica, ki je ocenila, da je potreben kirurški poseg. "A tukaj se vse ustavi. Ker je imel sin vročino – čeprav je bilo jasno, zakaj – mu je bilo odrejeno, da mora najprej narediti test na covid-19, šele nato lahko pride do kirurga," pove mama in doda, da so sinu sicer predpisali antibiotik, da se okužba ne bi širila naprej.

Čeprav je deček ves čas tarnal o hudih bolečinah in je imel visoko vročino, so ju poslali domov, mami pa naročili, naj pokliče naslednji dan ob 14. uri, ko bodo znani rezultati testa na koronavirus.

"Žal vam ne morem nič pomagati, takšen je sistem" 

"Sinova noga je bila rdeča po celem nartu, okoli palca na nogi že modro-vijoličasta, rana je bila zagnojena še bolj, temperatura pa že 39,2," stanje naslednje jutro opiše mama. 

Izvidov ob 14. uri, kot so bili dogovorjeni, še ni bilo. Naj pokliče čez uro ali dve, je vse bolj razburjeni mami dejala medicinska sestra. In še, "naj se zavedam, da sin ne bo prišel do kirurga, dokler ne bo imel izvida, razen če je življenjsko ogrožen".

Čez eno uro je znova poklicala, tokrat se ji je javila druga medicinska sestra. Izvidov še vedno ni bilo. "Ko sem še njej pojasnila okoliščine, mi je odvrnila: 'Žal vam ne morem nič pomagati, takšen je sistem.'"

Po še nekaj neuspelih klicih sta se z možem odločila, da otroka odpeljeta na urgenco."Tako ne more biti, sistem gor ali dol," pravi mama. Med potjo ji je sorodnica po telefonu sporočila, da je sinov izvid testa na covid-19 negativen, a da je to le 'neuradno', da bo trajalo še nekaj časa, da bo podatek viden v sistemu.

Na sprejemu na urgenci so starši povedali, da sin ni okužen s koronavirusom, a so, kot pripoveduje mama, sledila nova in nova pojasnjevanja: "Pristopila je ena od sester in me vprašala, od kod mi podatek, da je otrok negativen, če izvida v računalniku še ni. Prosila sem jih, naj pokličejo v laboratorij. Sestra se je čez nekaj časa vrnila in me pred vsemi na urgenci oštela, da se jim v laboratoriju nihče ne javi in da kaj mislim, da sem, da lahko grem prek sistema ali kaj."

Zdravnik po 21 urah odločil, da je stanje preresno, da bi čakali na izvid

Sledilo je novo čakanje."Pomemben je bil samo covid-19, kako se je počutil moj otrok, ni nikogar zanimalo," jezno pripoveduje mama. Devetnajst ur in pol po tem, ko so sinu odvzeli bris na koronavirus, ju je sprejel zdravnik. "Ko je videl otrokovo nogo, je komentiral, da je jasno, da vročina ni posledica covid-19, ampak sepse. V ambulanti so naju nato obravnavali, kot da sva covid pozitivna, ampak mi je bilo vseeno, samo da se stvari končno premaknejo."

Nato sta zdravnika, ki sta obravnavala otroka, ugotovila, da je vnetje zaradi čakanja tako napredovalo, da lokalna anestezija ne pride več v poštev."A ker sin še vedno ni imel negativnega izvida, mu anesteziolog ni mogel dati splošne anestezije. Spet smo bili na začetku." Po več posvetovanjih je stroka le odločila: otroka bodo operirali takoj. "Zdravnik mi je povedal, da je stvar namreč resna, da bi vnetje lahko prešlo že na bezgavke,"  pojasni mama.

Zaključek zgodbe: petletnik je bil operiran po 21 urah čakanja na izvid, uradne rezultate testa, ki so pokazali, da deček ni okužen s koronavirusom, pa so čakali kar 33 ur.

SB Celje: Na voljo imamo le sedem hitrih testov na dan

Da tega primera zaradi varstva osebnih podatkov ne komentirajo, so nam sporočili iz SB Celje.

So pa otroci z urgentnimi stanji že na vhodu napoteni v 'covid' ali 'necovid' ambulanto, pojasnjujejo. "Vsakemu pacientu v 'covid' ambulanti je odvzet bris na koronavirus, hitri test pa se opravi le pri pacientih, ki so kritično bolni, torej je njihovo življenje ogroženo," so sporočili iz bolnišnice.

Če je potrebna hospitalizacija otroka, ki je bil obravnavan v 'covid' ambulanti, je ta mogoča, a šele, ko prejmejo negativni bris. "Do prejema rezultata izvida brisa so otroci v domači oskrbi," so zapisali v SB Celje.

Glede odrejanja tako imenovanega hitrega testa na covid-19 v celjski bolnišnici s prstom pokažejo na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH): "Zaradi omejenih dobav je bila potrebna omejitev števila teh testov na sedem preiskav dnevno za potrebe naše bolnišnice," pojasnjujejo. Na osnovi tega, kot še dodajajo, hitre teste uporabijo le v najnujnejših primerih."V omenjenem primeru kriteriji za naročilo te vrste testov niso bili izpolnjeni," sporočajo iz SB Celje.

Podobne prakse imajo tudi v največji slovenski bolnišnici, v ljubljanskem kliničnem centru. "Pri pacientu, ki nima suma na covid-19, bris v urgentni ambulanti ni odvzet, zato se njegova obravnava na ta račun ne podaljša. Sicer pa pri sumu na covid-19 nadaljnja diagnostika okužbe podaljša obravnavo bolnikov v vseh urgentnih ambulantah," je povedal vodja službe za odnose z javnostjo na UKC Ljubljana Jure Brankovič.

Petrovec: Takšno odlašanje je neprimerno in bi ga ocenil kot strokovno napako

"Zdravstveni delavci imajo na voljo vso zaščitno opremo in če je poseg nujen, je kakršno koli odlašanje neprimerno in bi ga ocenil kot strokovno napako," je v oddaji 24UR ZVEČER komentiral predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslav Petrovec.

Da so tudi zdravniki sicer samo ljudje, da so prestrašeni in da se bojijo okužbe, a da je v primerih, ko je ogroženo življenje ali obstaja možnost, da se klinična slika močno poslabša, posege treba izvesti, pravi Petrovec. V nasprotnem primeru pa da gre za neodgovorno ravnanje.

V Sloveniji najpogosteje uporabljeni testi, pri katerih izvedba traja od tri do pet ur

Z vprašanji, kako je torej z dobavo testov, 'hitrih' in 'običajnih', smo se obrnili na NLZOH. 

Pojasnili so, da ločimo dve skupini testov: takšne, pri katerih ugotavljajo prisotnost virusa v kužnini, to je običajno v nosno-žrelnem prostoru, in takšne, pri katerih ugotavljajo, ali je človek prišel z virusom v stik, tako da v krvi določajo značilna protitelesa. Pri obeh skupinah obstajajo formati, ki omogočajo 'hitro' določanje iskanega parametra.

Pri prvi skupini je težava, da niso vsi testi dovolj zanesljivi, saj je problem zlasti njihova nizka občutljivost, so pojasnili v laboratoriju.

"Največkrat se v Sloveniji uporabljajo testi, katerih izvedba – skupaj s pripravo vzorca na preiskavo – zahteva od tri do pet ur. Na voljo so tudi takšni testi, ki nam omogočajo hitrejšo diagnostiko v roku približno ene ure, vendar je njihova slabost to, da so dražji in jih zaradi trenutne epidemiološke slike na tržišču ni dovolj. Zato njihovo uporabo omejujemo na nujne vzorce za bolnike, ki so življenjsko ogroženi. Stopnjo nujnosti ocenijo zdravniki, ki obravnavajo bolnika, ki poznajo njegovo zdravstveno stanje in pridružene bolezni," so sporočili z NLZOH.

Testi iz druge skupine, s katerimi ugotavljajo, ali je oseba že prišla v stik z virusom, niso primerni za akutno obravnavo bolnika. Praviloma postanejo pozitivni šele od 5 do 14 dni po tem, ko se je bolnik okužil. Lahko pa so v pomoč pri obravnavi bolnika z netipičnim potekom bolezni oziroma pri tistih, kjer je virus iz zgornjih dihal že izginil in ga s testi za neposredno dokazovanje iz teh kužnin ne morejo potrditi.

V dečkovem primeru so morali laboratorijsko preiskavo ponoviti

Kot so staršem pojasnili v bolnišnici, je v dečkovem primeru nastala zamuda, ker "je bilo potrebno ponavljanje laboratorijske preiskave". Zakaj točno, niso povedali.

Starši so z njihovimi pojasnili, kot pravijo, delno zadovoljni. "Razumem zdravstveno osebje, da imajo navodila in da se jih morajo držati. Ampak vse to bi moralo biti do neke meje zdravega razuma. Morali bi znati oceniti, kdaj je zadeva nujna in kdaj ne. Ne pravim, da je bil moj otrok življenjsko ogrožen, lahko bi pa bil zaznamovan, izgubil palec, lahko bi okužba prešla na kost palca, na bezgavke ..." pravi mama petletnika.

Strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar se je staršem pisno opravičil. "Sprejmeva opravičilo. Težko rečeva, kdo je sedaj tu kriv. Vesela sva, da je danes sin dobro. Se pa bojiva trenutnega, očitno res močno ohromljenega zdravstvenega sistema," še sklenejo starši.

Zakaj smo v zadnjih tednih manj testirali?

'Običajnih' testov, s katerimi večinoma jemljejo brise potencialno okuženim, je v Sloveniji dovolj, zagotavljajo tako na NLZOH kot tudi vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. 

Kljub temu se je v zadnjih tednih število dnevno opravljenih testov na koronavirus občutno zmanjšalo. Za primerjavo: v tednu od 6. do 12. julija je bilo opravljenih 7.757 testov, v tednu od 27. julija do 2. avgusta pa le še 5.127 testov. Število opravljenih testiranj se je torej zmanjšalo za približno tretjino. Kaj je razlog za to, smo vprašali Beovićevo: "Najverjetneje gre za kombinacijo odsotnosti ljudi, ki so na dopustu, pa tudi majhnega števila okužb dihal, ki so razlog napotitve bolnika na bris za novi koronavirus. Ob tem lahko upamo, da ne bomo preveč nadoknadili sorazmerno mirnega stanja s povratniki, ki bodo virus prinesli iz svojih turističnih destinacij."

Na podlagi česa in kdo se pravzaprav odloči, da nekoga pošlje na testiranje, pa vodja strokovne skupine odgovarja, da je to po navadi osebni zdravnik. "Od začetka ponovnega odpiranja države v aprilu priporočamo zdravnikom, da naj bo prag za testiranje na novi koronavirus kar se da nizek, priporočljivo je testirati tudi ljudi s prehladom, še zlasti, če zboli več družinskih članov, in še posebej, če so bili v tujini ali so se udeležili druženja z ljudmi, ki niso člani njihovega gospodinjstva. Seveda pa je odločitev, kako ravnati z bolnikom, vedno v rokah zdravnika, ki bolnika obravnava," je še povedala Beovićeva.