Spremenjen protokol testiranja: od srede neposredno na test PCR samo še rizične skupine

Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covid-19 predstavil spremenjen protokol za PCR-testiranje. Kot je povedal, je namen slednjega vzdržen sistem v laboratorijih. Prednost pri PCR-testih, ki sicer predstavljajo zlati standard pri potrjevanju okužbe z novim kornavirusom, tako daje hospitaliziranim bolnikom in bolnikom z zdravstvenimi težavami, ki bi lahko zahtevale hospitalizacijo. 

Poudaril je, da se mora vsak posameznik, ki ima znake okužbe dihal, samoizolirati v času čakanja na odvzem brisa in prav tako v času čakanja na izvid. "Odstopanje od tega je v trenutnih epidemioloških razmerah popolnoma nedopustno," je bil jasen.

Za osebe brez simptomov (tiste osebe, ki opravljajo množično hitro testiranje na različnih točkah) je predvideno, da se opravi HAGT pri izvajalcih oz. po principu samotestiranja. V primeru pozitivnega izvida gre po protokolu na testiranje PCR, seveda ob pogoju, da dokaže, da je to testiranje opravila (predložiti mora fotografijo testa ali test, ki ga prinese na testirno točko, ter osebni dokument). Asimptomatske osebe torej za dostop do testiranja PCR nujno potrebujejo pozitivni HAGT. 

Osebe s simptomi respiratorne okužbe so razdelili v dve skupini – v prvi so posebej ranljive osebe (kronični bolniki, imunokompromitirani, nosečnice in otroci). Te osebe obiščejo osebnega zdravnika, on jih naroči na testiranje PCR. Za vse ostale je predvideno, da opravijo HAGT ali samotestiranje in se v primeru, da so pozitivne, z dokazili naročijo na test PCR. Če je pri simptomatski osebi hitri test negativen, se kljub temu izolira in ostane v izolaciji do tri dni. Če se težave nadaljujejo, obvesti osebnega zdravnika in se znova naroči na testiranje PCR. Če težave izzvenijo, pa lahko rečemo, da oseba ni okužena z virusom.

Tudi če je test PCR negativen, pomeni, da oseba ni okužena. V primeru pozitivnega izida pa se oseba izolira za 10 dni in pridobi veljavno QR-kodo.

Protokol začne veljati z jutrišnjim dnem.

Trudili se bodo za rezultate v 48 urah

"Vsi izvajalci testiranj in vsi laboratoriji se maksimalno trudijo, da je čim manj čakanj na odvzem in rezultat. Trudili se bomo, da bomo čim dlje uspeli rezultate zagotavljati v 48 urah," je zagotovil Vindišar.

Vendar pa tako povečane potrebe po testiranju predstavljajo izjemen logistični podvig in človeški napor, je opozoril. "Največja laboratorija IMI in NLZOH sta prej v enem letu opravila cca. 10.000 preiskav, kar v današnjih dneh naredita v enem delovnem dnevu," je ponazoril. 

Testiranje, predvsem pa samotestiranje, moramo v tem trenutku po njegovih besedah razumeti tako kot merjenju telesne temperature, saj je to najbolj osnoven in najbolj učinkovit ukrep za odkrivanje kužnih posameznikov in prekinitev verige pri nadaljnjem prenosu okužb, je še pozval.

Kapacitete za PCR-testiranja so v javnem sistemu trenutno namenjene le potrjevanju okužb, če pa lahko zasebniki diagnostiko s to metodo zagotavljajo kje drugje, jih še vedno lahko, je odgovoril na vprašanje, ali torej samoplačniško PCR-testiranje ni več mogoče.

Slovenski laboratoriji na robu zmogljivosti kličejo po pomoč v tujino

Da se slovenski laboratoriji soočajo z izjemnim porastom obsega testiranj na koronavirus, saj se je pritok vzorcev v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom skoraj podvojil, je opozorila tudi direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik. 

Kot je povedala, so samo v ponedeljek prejeli skoraj 20.000 vzorcev, tako da so njihove zmogljivosti na zgornji meji možnega, vzorcev pa je iz dneva v dan več. Povprečni pretočni čas, ki je skozi vso epidemijo covida-19 v zadnjih dveh letih povprečno znašal manj kot šest ur in je bil izjemen tudi v evropskem merilu, se je zato začel podaljševati, rezultate, ki so jih doslej zagotavljali najpozneje v 24 urah, pa odslej lahko zagotovijo šele v 48 urah, je dodala.

Ocenjujejo, da bodo z novim protokolom prihranili med 30 in 35 odstotkov sedanjega PCR-testiranja, hkrati pa si prizadevajo tudi za pomoč iz tujine. "Pričakujemo, da bomo z vsemi temi novostmi zmogli dneve, ki prihajajo," je pojasnila.

V zadnjem dnevu niso uspeli analizirati vseh vzorcev, ki so prispeli v popoldanskih in večernih urah, čeprav vse aparature tečejo neprekinjeno in tudi ponoči. Ostalo jim je še med 2000 in 3000 vzorcev, ki so jih procesirali danes dopoldne.

Kot je še povedala, različica omikron trenutno v Sloveniji že močno prevladuje, saj delež v večini njihovih laboratorijev presega 90 odstotkov, ta delež je trenutno nižji le še na območju Pomurja in Podravja. Sicer pa se omenjena različica, glede na evropske baze podatkov, zdaj že kaže kot milejša in zahteva manj hospitalizacij, je navedla direktorica NZLOH. Po njenih besedah stroka zaradi zelo kratkih izkušenj in hitrega vdora različice vsega še ne ve. Ob tem je spet posvarila, da kljub temu obolevanje veliko večjega števila ljudi kot doslej lahko povzroči učinek množičnosti in prav tako napolni bolnišnice, zato bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 še naprej najpomembnejši ukrep.

V zvezi z napovedanim iskanjem pomoči laboratorijev iz tujine je povedala, da je od prejšnjega tedna že objavljen evropski postopek javnega naročanja, pri čemer bi odgovornost za celoten proces prevzel NLZOH. Med razpisnimi pogoji je navedeno tudi, da mora biti rezultat zagotovljen v 48 urah, zato računajo predvsem na laboratorije iz bližnjih držav, ki bodo sposobni zagotavljati tak odzivni čas in bodo tudi imeli proste zmogljivosti.

V slovenskih laboratorijih manevrskega prostora ni več veliko, saj NLZOH lahko zagotovi maksimalno med 9000 in 10.000 vzorci dnevno. Ponoči na polno delata laboratorija v Mariboru in Celju, ob tem pa je spomnila, da je tudi ostala njihova diagnostika v primerjavi z letom 2019 na stotih odstotkih, kar pomeni, da v celoti opravljajo tudi redno mikrobiološko diagnostiko.

Na vprašanje o zanesljivosti hitrih antigenskih testov je Žohar Čretnikova pojasnila, da ti precej zanesljivo lovijo tiste z velikim virusnim bremenom, saj je nevarnost za lažno negativni rezultat v tej skupini nižja od pet odstotkov. Tako po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije kot tudi Evropskega centra za nalezljive bolezni je zato uporaba hitrih testov zadosten dokaz za okužbo, kadar imamo visoko stopnjo obolevnosti, je še dodala.

Petrovec: Stanje je katastrofično

Direktor Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Miroslav Petrovec pa je stanje v laboratorijih zaradi povečanega obsega analize brisov, odvzetih za testiranje PCR, označil kot katastrofično. "Vsi, ki delajo na diagnostiki covida-19, so na robu zloma, prav tako laboratoriji," je dejal. 

IMI je v ponedeljek po njegovih besedah sprejel preko 8000 vzorcev za testiranje PCR, v prejšnjih valovih pa je dnevno število sprejetih vzorcev znašalo največ 3500. Minulo noč je na IMI tako ostalo 2300 vzorcev, ki jih še niso uspeli analizirati. "Pravzaprav niti ni prostora, kamor bi zlagali odvzete vzorce," je pojasnil na Televiziji Slovenija.

Poudaril je še, da se sam že dlje časa trudi, da bi se za diagnostiko okužb s koronavirusom uporabljale tudi druge metode, med njimi hitri antigenski testi. "Z današnjim dnem bomo morali uvesti določene prerazporeditve in omejitve," je napovedal.