'Delamo od šeste ure zjutraj pa do noči, ne poznamo prave meje'

"Priča smo nenavadni situaciji, v kakršni nismo bili še nikoli," je na tiskovni konferenci o ponovnem začasnem zapiranju države povedal Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij  Povedal je, da skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) vlagajo vse moči v to, da mine čim manj časa med odvzemom brisa in rezultatom. "Vztrajati pa moramo na tem, da si vsak pacient zasluži diagnostiko, ki je kakovostna in primerna za njegovo stanje," je dejal.

Od spomladanskega vala se je spremenilo predvsem to, da se je v skladu z načrtom povečalo število testov. "Če smo spomladi poročali o 1000 do maksimalno 1300 testih, danes govorimo o 6000 testih dnevno. Še vedno pa poslušamo, da ljudje čakajo. Zagotavljamo, da je 98 odstotkov vzorcev obdelanih v roku 24 ur. Večina vzorcev je obdelana celo v šestih urah, a ponoči ne moremo zagotoviti enake produkcije," je dejal in dodal, da se morajo ljudje zavedati, da obdelujejo izvide iz vse Slovenije. Zapletena je tudi logistika, saj nekateri vzorci z drugega konca države potujejo od šest do 12 ur. Pacient mora pri čakanju na izvid upoštevati tudi čas, ki ga vzame transport vzorca, na primer iz Tolmina v Ljubljano, je opozoril Petrovec. 

"Naš delavnik se je podaljšal … od šeste ali pol sedme ure zjutraj pa do noči. Ne poznamo prave meje, odločamo se intuitivno. A vsi se zavedamo tega, da človek po 12 urah ne more več kvalitetno delati," je spregovoril o fizičnih in psihičnih pritiskih zadnjih mesecev. "Že od februarja se vsi ukvarjajo z diagnostiko ne glede na uro in na to, kje so v hierarhiji. Njihova predanost dosega in presega vse človeške zmogljivosti in meje," je dejal in se zahvalil svojim kolegom za njihovo požrtvovalnost.  

Zaposlili so tri nove zdravnike, da bi ublažili ta val, ki je pljusknil v vse laboratorije, je še povedal. Dejal je, da imajo nadzor nad vsemi brisi, ki jih opravijo, in to uspeva majhni ekipi že osem mesecev vsak dan. 

Od kod takšno število testov? Petrovec pravi, da največ testov pride iz vstopne točke na Metelkovi v Ljubljani, ki dnevno zagotavlja tretjino vseh testov, ki jih opravijo. UKC Ljubljana pošlje v obdelavo okoli 10 odstotkov vseh testov. Seveda je število opravljenih testov odvisno tudi od tega, kje se pojavijo žarišča. Nekateri ljudje so testirani tudi po petkrat ali desetkrat, odvisno od njihovega dela. 

Bris se še vedno opravi v nosnem delu žrela, je razložil Petrovec. Po vseh strokovnih podatkih je najboljša kužnina namreč v tem delu žrela. Test, ki ga danes največkrat uporabljajo, je PCR test, dokazovanje genetskega materiala virusa. Gre za ekstrakcijo nukleinskih kislin, dedni material se pomnoži, nato pa iz krivulj, ki nastanejo v aparaturah, razberejo, če je pri nekemu človeku virus prisoten. Prisotnost virusa seveda še ne pomeni bolezni oziroma tega, da človek kaže simptome. 

Hitre teste želijo uvesti, da bi povečali število opravljenih testiranj. "Sam se kot strokovnjak zavzemam, da se to stori organizirano in kontrolirano, da se ne poruši sistem poročanja, ki je zdaj izčrpen in natančen," je poudaril. 

O testiranju celotne populacije je dejal, da bi bilo težko dobiti dva milijona testov, saj ni proizvajalca, ki bi v kratkem času to lahko zagotovil. A tudi natančna slika tega, koliko ljudi je okuženih, ne bi pomagala pri zaustavitvi virusa, če ljudje ne upoštevajo osnovnih ukrepov.