'Neutemeljeno napovedovanje 90.000 smrti se odraža v diskreditaciji NIJZ'

Krek je bil v nedeljo gost oddaje Intervju na Televiziji Slovenija, skupno izjavo, v kateri so njegove trditve ovrgli, so podpisali epidemiologinji Nina Pirnat in Maja Sočan ter epidemiolog Ivan Eržen. 

Naj spomnimo, da je Pirnatova do marca 2020 vodila NIJZ, ko je po očitni nezaupnici Janševe vlade odstopila. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil takrat imenovan Ivan Eržen, ki je NIJZ vodil že med letoma 2013 in 2018. V začetku epidemije ni dolgo zasedal položaja direktorja, saj je bil javno kritičen do vladnih ukrepov. Podvomil je o smiselnosti obveznega razkuževanja skupnih prostorov večstanovanjskih stavb in omejitve gibanja na občine. V tistem obdobju je iz strokovne skupine NIJZ izstopila epidemiologinja Sočanova. Zatem pa je vodenje NIJZ prevzel Krek. Ta je bil pred nastopom funkcije vodja Območne enote Koper. 

V omenjeni oddaji je Krek svojim predhodnikom na direktorskem stolčku očital, da so "skrivali probleme, jih niso delili z nami, vodji na območnih enotah".  

Na območnih enotah se strokovne naloge delijo na področja nalezljivih in nenalezljivih bolezni. Strokovne naloge Kreka so bile s področja nenalezljivih bolezni, "natančneje preprečevanja odvisnosti od prepovedanih drog". 

Epidemiologi so pojasnili, da je komunikacija v povezavi z nalezljivimi boleznimi potekala z epidemiologom, ki je vodil področje nalezljivih bolezni na območni enoti. Dodali so še, da število epidemiologov določa Ministrstvo za zdravje na predlog Zdravniške zbornice Slovenije z razpisom specializacij in ni odgovornost direktorja NIJZ, "kar bi Milan Krek moral vedeti". "Tudi danes, ko je NIJZ pod njegovim vodstvom, se število epidemiologov ni spremenilo."

Znova izjava Kreka: "V tistem trenutku sem spoznal, sicer sem že vedel, da je situacija huda. Ko pa sem prišel tja, sem ugotovil, da smo popolnoma nepripravljeni na epidemijo." 

Nizko število obolelih ob prvi razglasitvi epidemije kaže na dobro vodenje odziva na pojav virusa SARS-CoV-2, pa so pojasnili epidemiologi, ki so v tistem času bili na čelu NIJZ. "Nadaljnje komuniciranje Milana Kreka, kot npr. neutemeljeno napovedovanje 90.000 smrti, se še danes odraža v nezaupanju javnosti in diskreditaciji NIJZ."

Krek je nadaljeval, da danes nekateri pravijo, da bi NIJZ moral voditi epidemijo. "Ljubi Bog, upam da ... Ena velika zahvala vsem, da nismo mi tega vodili. Mi dejansko ne bi mogli voditi." Pojasnjeval je, da je "ključen problem pri epidemiji, da imaš en krizni center. NIJZ ni imel kriznega centra, ni imel niti dovolj epidemiologov, NIJZ ni bil niti kadrovsko usposobljen, niti ni bil digitalno usposobljen."

Epidemiologi so potrdili, da je res, da NIJZ nima kriznega centra, vendar je Svetovna zdravstvena organizacija v poročilu iz leta 2017 priporoča organizacijo kriznega centra za obvladovanje tveganj za javno zdravje na državni ravni in ne na ravni posamezne institucije."Pred nastopom Milana Kreka na funkcijo direktorja je njegov predhodnik večkrat opozoril na vlogo NIJZ v epidemiji," so izpostavili in dodali, da je Krek "pristal na to, da vodenje epidemije prevzamejo strokovnjaki z drugih področij in NIJZ odvzel vlogo, ki mu jo narekujejo tako zakonske podlage kot podporni dokumenti". 

Finančno nevzdržno bi namreč bilo, da bi krizni center ves čas deloval na NIJZ, saj grožnje javnemu zdravju presegajo pristojnosti NIJZ. "To pa ne pomeni, da NIJZ ne more voditi odziva na epidemijo, saj je to v njegovi pristojnosti, kar mu narekujeta tako Zakon o nalezljivih boleznih kot Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije," so zapisali.

Politično delovanje?

Krek se je v nadaljevanju znova spravil na svoje predhodnike, saj je dejal, da "so bili vsi politični ljudje". "So bili sekretarji na ministrstvu, bili so pač del neke politične strukture, in so s tem, ko so prišli k nam, tudi to politično strukturo pripeljali v vodenje in so temu tudi sledili. In dejstvo je, da tam na tem sedežu, kjer jaz sedim, ne sme biti politična oseba. Tukaj mora biti strokovna, ker mi smo strokovna inštitucija, mi moramo strokovno delati, mi moramo stroko gojiti, jo razvijati in strokovno svetovati politiki in politika mora potem na podlagi teh naših zaznav, raziskav, študij in tako naprej ustvariti neko okolje, v katerem se lahko potem lažje živi."

Strokovnjaki so odgovorili, da sta oba Krekova predhodnika na mestu direktorja NIJZ specialista s področja javnega zdravja, "še več, epidemiologa". "Zaradi strokovnih dosežkov sta bila povabljena tudi na Ministrstvo za zdravje za opravljanje funkcije državnega sekretarja, vendar to ne pomeni, da njune odločitve v času vodenja NIJZ niso bile strokovno utemeljene."

Direktor NIJZ, ki svojima predhodnikoma očita politično delovanje, pa je povedal, da ima močno podporo sedanje vlade, so še opozorili. "Iz njegove izjave je mogoče razumeti, da njegova predhodnika nista imela tovrstnih političnih povezav, zato so očitki, da je bilo njuno delovanje politično motivirano, povsem neutemeljeni in neresnični. Tudi danes svoje strokovno delo nadaljujeta na NIJZ."

"Kljub temu je NIJZ v začetnem obdobju pandemije, ko so bila številna vprašanja in malo odgovorov, zagotavljal sprotne in pravočasne informacije o primerih in smrtih ter analiziral podatke z nadgradnjo obstoječega sistema." 

Krek je pojasnjeval, da ker NIJZ ni "razvijal demokratičnega prostora", ki bi ga moral zaradi cepljenja in to je bila naloga njegovih predhodnikov, "so pustili prostor, v katerega so lahko vstopili anticepilci". 

Za uspešno obvladovanje epidemije pa ni ključna raven digitalizacije NIJZ, so zapisali, "temveč je uspešnost obvladovanja v prvi vrsti odvisna od pripravljenosti prebivalcev na sodelovanje oziroma enotno ravnanje, kar pa je v primeru zdravja in potencialne bolezni odvisno od zaupanja v državo in stroko". Zato tudi zavračanje cepljenja ni značilno samo za slovenski prostor, saj se pojavlja po vsem svetu. "Pripisovanje odgovornosti za proticepilska gibanja NIJZ kaže na nerazumevanje direktorja o razsežnosti in pomenu tovrstnih družbenih pojavov." 

"Mi smo zelo težko kot stroka prišli s svojimi strokovnimi predlogi. Ne do obstoječe vlade. Tam smo imeli vedno, preko stokovne skupine. Ampak do ostalih. Ostali so nas blokirali na mnogih, mnogih zadevah," je zaključil Krek. 

Pojasnilo aktivnosti NIJZ ob začetku epidemije

V nadaljevanju so epidemiologi pojasnili aktivnosti NIJZ ob začetku epidemije covida-19 lani. Navedli so, da se je NIJZ odzval že na prva neuradna obvestila o novem koronavirusu. 10. 1. 2020 so na spletni strani NIJZ objavili prve informacije o novem koronavirusu in z njim povezanim dogajanjem na Kitajskem. Na podlagi znanih podatkov je Center za nalezljive bolezni na NIJZ začel pripravljati potrebna navodila in priporočila za slovenski prostor. Pričeli so z definicijo primera in navodili za strokovno javnost ter priporočili za potnike. 29. 1. 2020 so o pojavu novega koronavirusa in izdanih navodilih za strokovno javnost obvestili direktorje javnih zdravstvenih zavodov, Zdravniško zbornico Slovenije in Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije ter na spletni strani objavili dokument Navodila za zdravstvene delavce.

Sodelovali so s Koordinacijsko skupino za nalezljive bolezni na Ministrstvu za zdravje, predstavniki NIJZ so bili tudi eden od deležnikov, ki so presojali o potrebnih ukrepih, v začetku februarja so na MZ poslali pisni predlog za pripravo posebnih ukrepov ob novem koronavirusu. Ministrstvu za zdravje so predlagali, da začne postopke za spremembo oziroma dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, "da se zagotovi pravne podlage za razglasitev epidemije, ter za postopke karantene in izolacije zbolelih ter da bo covid-19 postal prijavljiva bolezen, kar bi omogočilo zbiranje osebnih podatkov o zbolelih in da bodo izvedljivi tudi drugi postopki, če bo to potrebno". 

Začeli so sodelovati na dnevnih skupnih izjavah za javnost, 12. marca 2020 je na pobudo za nalezljive bolezni NIJZ MZ predlagal razglasitev epidemije. Pripravili so letake s splošnimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje covida-19 za vse prebivalce. Od 4. marca 2020 pa so na spletni strani začeli vsak dan ob isti uri objavljati takrat še manjše število potrjenih primerov v Sloveniji in zbir aktualnih novic s povezavami do relevantnih institucij ter večkrat dnevno objavljali strokovne vsebine na spletni strani NIJZ.

Strokovnjaki so zaključili, da bi moral direktor NIJZ spoštovati načela pravne države, ki predstavljajo družbeni konsenz delovanja družbe, so dodali. "Zato je izpostavljanje Hipokratove prisege kot pomembnejše od pravne ureditve vsaj neetično."