PKP 8 bo državo stal 320 milijonov evrov. Kaj prinaša?

Vlada RS se je na seji seznanila s predlogom osnutka zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19. Glavni cilj PKP 8 je ohraniti delovna mesta, pomagati gospodarstvu ter poskrbeti za trg dela, delovna razmerja ter socialno in zdravstveno varstvo, je na popoldanski vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Predlog zakona bo državni proračun stal okoli 320 milijonov evrov.

Ključna ukrepa, ki sta do sedaj pomagala ohraniti okrog 300.000 delovnih mest, sta čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, je spomnil minister. Oba ostajata, ukrep čakanja na delo doma pa podaljšujejo še za tri mesece z možnostjo dodatnega podaljšanja ukrepa s sklepom vlade dvakrat po en mesec. Pri tem pa delodajalec v času vključenosti v ukrep denimo ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov, prav tako ne bo smel vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za kršitve vseh naštetih obveznosti je določena sankcija, je navedel podrobnosti.

Povišanje minimalne plače, podaljšanje ukrepa možno za pol leta

Dva nosilna ukrepa za trg dela in gospodarstvo sta tudi nosilna ukrepa osmega protikoronskega zakona. S prvim bo proračun prevzel del bremena gospodarstva zaradi dviga minimalne plače 31. januarja, in sicer tako, da bi se najnižja osnova za socialne prispevke znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače.

Država bo s to olajšavo nosila okoli 42 odstotkov bremena razlike višine minimalne plače oziroma 40 evrov na zaposlenega z minimalno plačo. Skupno bo ukrep proračun stal okoli 47 milijonov evrov, je na vladni novinarski konferenci pojasnil Cigler Kralj.

Na vprašanje, kako na predlagano rešitev gledajo delodajalci, je minister odgovori, da ima gospodarstvo različna mnenja. Nekateri, med njimi je izpostavil Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS), "so izrazili veliko razumevanja za ta ukrep" in za odločitev, da se skladno z zakonom poveča minimalna plača. Drugi ostajajo nezadovoljni. "Mislim, da je na mizi dober, optimalen kompromis, ki daje gospodarstvu prepotrebno pomoč. Obenem so v veljavi in še uveljavljamo oziroma podaljšujemo številne druge ukrepe za pomoč gospodarstvu," je podčrtal.

Zaradi bremen epidemije vlada predlaga tudi določitev drugačne najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Ob morebitnem podaljšanju epidemije bo dal osmi protikoronski zakon vladi možnost, da s sklepom ukrep, ki naj bi trenutno veljal do konca junija, podaljša še za pol leta. Torej bi lahko vlada pomagala delodajalcem nositi breme tudi za izplačane plače in nadomestila plače za mesece od julija do vključno decembra.

Ukrep, namenjen starejšim

V PKP 8 je tudi nekaj ukrepov za starejše – zelo pomemben je ukrep izvajanja podaljšane obravnave bolnikov v bolnišnicah, ki se nanaša na čas, potreben za okrevanje. Kot je povedal Cigler Kralj, bo zagotavljanje podaljšane obravnave osebi lahko trajalo največ 30 dni z možnostjo podaljšanja še za naslednjih 30 dni. Po njegovih besedah so predvidene tudi dodatne zmogljivosti v objektih, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti z nastanitvijo.

Razširitev kroga za solidarnostni dodatek, dodatek tudi za dijake

PKP 8 predvideva razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na invalide z izredno nizkimi denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

Z osmim protikoronskim paketom se predvideva tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražujejo po javnoveljavnih izobraževalnih programih v RS.

Cigler Kralj je sicer odgovarjal tudi na novinarsko vprašanje glede zahteve za presojo ustavnosti, ki so jo za člena sedmega protikoronskega zakona (PKP 7), ki se nanašata na – po njihovih besedah – prisilno upokojevanje starejših delavcev, vložile reprezentativne sindikalne centrale. Sam ukrep še vedno ocenjuje kot dober, kako bi o tem lahko odločilo ustavno sodišče, pa ni želel ugibati.