S protikoronskimi ukrepi rešili 260 tisoč delovnih mest

Z današnjim dnem je epidemija koronavirusa v Sloveniji tudi uradno preklicana, vse moči pa so zdaj usmerjene v pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, da bi posledice dvomesečne ustavitve javnega življenja čim manj čutili. "Slovenija je med najuspešnejšimi državami na svetu v boju z epidemijo koronavirusa. Ugled varne in urejene države, sposobne poskrbeti za zdravje svojega prebivalstva, je v teh časih najboljše priporočilo," je dejal predsednik vlade Janez Janša, ki je državljane in državljanke nagovoril ob petkovem sprejetju tretjega paketa protikoronskih ukrepov.  Poudaril je, da je Evropska komisija doslej sprejete ukrepe ocenila zelo pozitivno in Sloveniji tudi zaradi njih napoveduje možno hitro okrevanje, s katerim bi lahko že drugo leto zrasli skoraj na predkrizno raven. 

Prva dva svežnja sta bila usmerjena v takojšnje interventne ukrepe, ki jih je bilo mogoče uveljaviti v kratkem časovnem obdobju, medtem ko se v tretjem že nakazujejo temelji izhodne strategije, sporočajo z vlade. Pri tem so naši državi nekaj več manevrskega prostora zagotovila obljubljena evropska sredstva. "Položaj Slovenije v predlogu Evropske komisije je ugoden," ocenjuje Janša, "tudi zato smo lahko podaljšali nekatere ukrepe do konca junija in ukrep čakanja na delo razširili na vse panoge. Slovenija je z omenjenim predlogom dobila manevrski prostor, da lahko v kriznih razmerah pomaga gospodarstvu in ljudem, da ne ostanejo brez dela." Ključ za financiranje tretjega svežnja ukrepov je solidarnostni instrument Evropske komisije SURE, iz katerega naj bi Slovenija po načrtih ministrstva za finance prejela blizu 900 milijonov evrov.

Rešili 260.000 delovnih mest

Eden od ključnih ciljev prvih dveh svežnjev je bila ohranitev delovnih mest, zato je država delavcem in delodajalcem priskočila na pomoč s 100-odstotnim subvencioniranjem nadomestil za čakanje na delo ter z oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varnost za delavce, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile niso mogli opravljati dela. Prav tako je država nase prevzela breme prispevkov za tiste zaposlene, ki so v času epidemije delali. 

Na Gregorčičevi ocenjujejo, da so z ukrepi iz prvih dveh protikoronskih svežnjev ohranili 260 tisoč delovnih mest. Neposredno finančno pomoč so, kot še dodajajo, usmerili k 1,3 milijona prebivalcev. 

Blažitev socialnih stisk

Začasna uvedba mesečnega temeljnega dohodka, enkratni solidarnostni dodatek, samodejno podaljšanjem nekaterih pravic iz javnih sredstev in oprostitev plačevanja javnih storitev, ki se niso izvajale (npr. vrtca in šolske prehrane) so ublažili pereče socialne stiske. Tveganju najbolj izpostavljeni zaposleni pa so bili med epidemijo upravičeni tudi do tako imenovanega kriznega dodatka, je vlada zapisala v preletu ukrepov.   

Gospodinjstva in druge male porabniki električne energije je prav gotovo razveselila tudi odločitev, da so od marca do maja oproščeni plačila storitev distribucije, kar je povprečni mesečni strošek zmanjšalo za četrtino. 

Tisti javni uslužbenci, ki so bili izpostavljeni nevarnosti ali so bili posebej obremenjeni, pa so namenili tudi posebne dodatek. Kot so sporočili z vlade, so do vključno 21. maja obravnavali za 37 milijonov evrov vlog. 

Kdo je pomoč še dobil in koga še čakajo nakazila?

Mesečni temeljni dohodek je bil v marcu (350 evrov) in aprilu (700 evrov) izplačan 32.105 samozaposlenim, kmetom, družbenikom in verskim uslužbencem. 

Enkratni solidarnostni dodatek je že bil izplačan 302.224 upokojencem (od 130 do 300 evrov ) ter 49.728 prejemnikom denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka (150 evrov).

V juniju bo 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka prejelo še 2.600 prejemnikov starševskega dodatka, 7.650 prejemnikov dodatka za nego otroka, 830 družinskih pomočnikov, 840 rejnikov, 7.500 upravičencev do materinskega/starševskega nadomestila, brezposelni prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja in prejemniki poklicnih pokojnin, 7.200 oseb s statusom invalida, 840 upravičencev do delnega plačila za izgubljen dohodek, 4.300 vojnih veteranov in 50 vojnih invalidov, ki jim je družinski dodatek edini prejemek, študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji in 7.000 izrednih študentov.

30 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka bo v juniju prejelo tudi 200.000 otrok, prejemnikov otroškega dodatka.

Roka gospodarstvu

Eden prvih in zelo pomembnih ukrepov ob zaustavitvi gospodarskih dejavnosti je bil tudi odlog plačila posojil za pravne in fizične osebe, saj smo na ta način omilili marsikatero osebno stisko. Do začetka maja je ta ukrep izkoristilo več kot 22 tisoč posojilojemalcev, skupna višina odloženih plačil pa je že nekaj več kot 260 milijonov evrov, so izpostavili na vladi. V tretjem paketu vlada likvidnostno pomoč podjetjem nadaljuje z omogočanjem ugodnih in hitrih posojil v višini od pet do 50 tisoč evrov pri slovenskem podjetniškem skladu (deset milijonov evrov) ter pri slovenskem razvojnem regionalnem skladu (14,4 milijona evrov), hkrati pa jo nadgrajuje s sicer spornim pospeševanjem investicij.

Hkrati s tretjim paketom protikoronskih ukrepov je bil namreč sprejet tudi interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, na podlagi katerega bo vlada določila seznam ključnih investicij, vrednih 500 milijonov evrov, ter zagotovila, da čim prej stečejo in pomagajo zagnati gospodarstvo. Prav tako vlada za investicije, začete do 30. junija 2021, uvaja omilitev pogojev za dodelitev spodbud glede novih delovnih mest, vzpostavlja pa tudi mehanizem za preglednost tujih naložb.

Tretji sveženj ukrepov uvaja tudi institut skrajšanega delovnega časa, medtem ko je subvencioniranje nadomestil za čakanje na delo za vse gospodarske panoge podaljšano do konca tega meseca.

Turizem pomemben zaradi obsežnih dodatnih učinkov na druge dejavnosti

Sicer pa je tokratni sveženj ukrepov je osredotočen na turizem, ki naj bi si po nekaterih napovedih opomogel šele v naslednjih petih letih. Vlada mu je na pomoč priskočila z uvedbo vrednostnih bonov. Vse polnoletne osebe, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, bodo prejele bon v vrednosti 200 evrov, mladoletni pa bon za 50 evrov.  Višina državne pomoči s turističnimi boni je ocenjena na 345 milijonov evrov, dodatno koriščenje storitev oziroma multiplikativni učinki pa so ocenjeni na 172 milijonov evrov.