Janša: Izredna pomoč staršem vseh otrok, rojenih od razglasitve epidemije

DZ bo sedmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 550 milijonov evrov pomoči za blažitev posledic epidemije covida-19, potrjeval v torek, 29. decembra. Tako je danes sklenil kolegij predsednika DZ Igorja Zorčiča. Dan pozneje bodo nato poslanci predvidoma sklenili, da zakona ni mogoče izpodbijati na referendumu.

Upokojenci bodo deležni posebnega dodatka, kot so ga bili deležni že spomladi, ko je bil sprejet PKP1. Vsi upokojenci, katerih pokojnina znaša do 510 evrov, bodo prejeli dodatnih 300 evrov, tisti, katerih pokojnina znaša do 612 evrov, bodo prejeli 230 evrov, tisti, katerih pokojnina znaša do 714, pa 130 evrov. Dodatek bodo prejeli skupaj z decembrsko pokojnino.

Dodatek bodo dobili tudi zaposleni, ki imajo manjšo plačo, kot znašata dve minimalni plači. Dodatek v višini 200 evrov bo zaposlenim izplačalo podjetje, in sicer že z decembrsko plačo v januarju. Podjetja bodo nato na Furs skupaj z dokazilom, koliko zaposlenim so dodatek izplačali, poslala ustrezna dokazila. 

Študentje bodo dobili dodatek v višini 150 evrov, enako kot spomladi na podlagi enostavne prijave, izplačal pa ga bo Furs. 

Starši, ki se nahajajo med prvim in petim dohodkovnim razredom, bodo za vsakega otroka dobili 50 evrov dodatka. Starši, ki imajo tri ali več otrok, bodo dobili poseben dodatek, in sicer bodo tisti s tremi otroki prejeli 100 evrov, tisti, ki imajo štiri ali več otrok, pa 200. 

Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov so nosilci in člani kmetije, starejši od 65 let, ki niso hkrati prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence in katerih obdavčljivi dohodki za 2019 niso presegli 591,20 evra na mesec.

Verski uslužbenci bodo dobili temeljne dohodke v znesku 700 evrov. Država jim bo krila tudi plačilo prispevkov.

Janša: Dodatek bodo prejeli vsi otroci, rojeni v času razglašene epidemije - torej od marca dalje

Izredno pomoč bodo prejeli tudi starši novorojenčkov, in sicer v višini 500 evrov, za dvojčke pa 1000 evrov. Vlada ta predlog pojasnjuje z dejstvom, da imajo mnoge družine v času epidemije nižje dohodke zaradi čakanja na delo ali izgube zaposlitve, prikazuje pa ga tudi v luči ukrepov družinske politike za spodbujanje rojstev.

Za zdaj velja, da bo upravičenec eden od staršev otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, rojenega od dne uveljavitve sedmega protikoronskega zakona in še do enega leta po koncu epidemije. Nazadnje je vlada epidemijo, ki jo je v drugem valu razglasila oktobra, za novih 30 dni podaljšala s prejšnjim petkom. Premier Janez Janša je nato sporočil, da bodo dodatek prejeli vsi otroci, rojeni v času razglašene epidemije v letu 2020, torej od marca dalje, PKP7 pa bodo ustrezno dopolnili. 

Po predlogu se bo sredstva za izplačilo izredne pomoči ob rojstvu otroka zagotovilo iz državnega proračuna, izplačani znesek pa načeloma ne bo vplival na upravičenost do pravic iz javnih sredstev in se od njega ne bo plačala dohodnina.

V Sloveniji se je leta 2019 po podatkih statističnega urada rodilo 19.328 otrok, kar je bilo 1,3 odstotka manj kot leta 2018, ko se je ta številka prvič po desetih letih spet spustila pod mejo 20.000.

PKP7 sicer prinaša tudi spremembe na področju urnih postavk za tiste, ki delajo v rizičnih pogojih, ter na področju kritja fiksnih stroškov za podjetja.

Filmskim projektom bo s sedmim protikoronskim zakonom sproščena pot do sredstev

S predlogom sedmega protikoronskega zakona, ki ga bo DZ sprejemal še pred koncem leta, se že izbranim filmskih projektom, ki so v času koronakrize ostali brez državnega sofinanciranja, obeta luč na koncu tunela. Po besedah direktorice Slovenskega filmskega centra Nataše Bučar se jim bo s tem zakonom sprostila pot do sredstev.

Kot je pojasnila Nataša Bučar, so v predlagani sedmi protikoronski zakon vključene spremembe zakonov o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 ter 2021 in 2022 na način, da se v nacionalne razvojne programe lahko uvršča projekte, ki se sofinancirajo do višine 600.000 evrov.

"To za nas pomeni, da so projekti, ki čakajo na potrditev na vladi, lahko uvrščeni v nacionalne razvojne programe, brez da bi bili obravnavani na vladi oziroma jih lahko financiramo brez tega, na kar čakamo že več mesecev," je povedala. Po trenutni zakonodaji bi filmski projekti, ki jih je ministrstvo za kulturo uvrstilo na vlado, morali biti obravnavani na vladi, a se to ni zgodilo. Takih filmskih projektov je 33, ki so že bili izbrani, imajo odločbe in pogodbe ter so bili v določenem delu že poplačani.

Nataši Bučar se predlagana rešitev zdi primerna, ni pa sistemska. Po njenem mnenju bo lahko rešila akutne zastoje pri financiranju filmov, na dolgi rok pa se bo verjetno treba v dialogu z ministrstvoma za kulturo in finance dogovoriti za sistemsko rešitev.

Predlog sedmega protikoronskega zakona bo v DZ obravnavan 29. decembra. Po besedah Nataše Bučar bo to za SFC prepozno, saj bo zakon začel veljati po objavi v uradnem listu, SFC pa ima pravico do črpanja sredstev za leto 2020 do 31. decembra. "Nato se pravica do sredstev za leto 2020 izteče. V kolikor bo sedmi protikoronski sveženj, ki skuša to rešiti, stopil v veljavo po 31. decembru, SFC preostanka sredstev za leto 2020 ne bo mogel počrpati," je dodala.