Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da je svetovalna skupina organizacije glede zdravljenja s hiperimunsko prebolevniško plazmo (HCP) ocenila, da "sedanji dokazi kažejo, da to ne poveča možnosti preživetja in ne zmanjša potrebe po mehanski ventilaciji".
V Sloveniji se hiperimunska prebolevniška plazma uporablja za zdravljenje covidnih bolnikov v okviru uradne prospektivne klinične raziskave. Koordinator zdravljenja je Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino (ZTM) ter ostalimi transfuzijskimi centri in kliničnimi oddelki v bolnišnicah, v katerih se zdravijo bolniki s covidom.
Na ZTM so prvi odvzem hiperimunske prebolevniške plazme za zdravljenje opravili v začetku julija 2020. Do 15. avgusta 2021, ko se je zaključil program zbiranja HCP, se je vanj vključilo 3211 prebolevnikov covida-19.
V Sloveniji so bolnike s hiperimunsko plazmo prebolevnikov covida-19 pričeli zdraviti novembra 2020. Po podatkih ZTM so do 1. decembra 2021 za 163 bolnikov s covidom-19 izdali 338 enot HCP. V povprečju so bolniki prejeli dve enoti. Največ enot so po podatkih zavoda izdali v aprilu in maju 2021.
S HCP pri nas zdravili predvsem najbolj ogrožene bolnike z oslabljenim imunskim sistemom
Kot je pojasnila specialistka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Barbara Kokošar Ulčar z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), je bilo ob začetku epidemije zdravljenje covida-19 predvsem podporno.
"Ob pomanjkanju učinkovitih zdravil so se pri obravnavi bolnikov, okuženih s SARS-CoV-2, sprva uporabljali terapevtski postopki, ki so se izkazali za učinkovite pri bolnikih, okuženih s sorodnimi virusi (MERS-CoV, SARS CoV-1). Kot ena od možnosti t. i. eksperimentalnega zdravljenja (torej zdravljenja z zdravili, ki sicer za covid-19 v tistem času niso bila registrirana) je bilo na voljo tudi zdravljenje s hiperimunsko plazmo prebolevnikov covida-19. Med prvim valom epidemije covida-19 je bilo na področju zdravljenja s hiperimunsko plazmo prebolevnikov opravljenih nekaj manjših raziskav, nekatere med njimi so pokazale možno učinkovitost, zlasti v zgodnji fazi bolezni," je pojasnila.
S krvno plazmo prebolevnikov so na podlagi rezultatov do takrat objavljenih raziskav zdravili predvsem najbolj ogrožene bolnike z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih so zaradi slabšega imunskega odziva pričakovali težji potek bolezni.
"V času drugega in tretjega vala je v Sloveniji zdravljenje s hiperimunsko plazmo prebolevnikov prejelo okrog 150 imunsko oslabelih bolnikov. Zdravljenje se je – predvsem pri bolnikih z okrnjenim humoralnim imunskim odzivom, ki sicer služi tvorbi specifičnih protiteles – izkazalo za učinkovito," so poudarili na UKC Ljubljana.
Druga zdravila izpodrinila uporabo plazme
V zadnjem času so se pojavljala namigovanja, da so v UKCL prenehali zdraviti s krvno plazmo prebolevnikov. Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, Tatjana Lejko Zupanc, je poudarila, da v Sloveniji nismo ustavili tovrstnega zdravljenja, ampak je bila ta terapija že od začetka namenjena le najranljivejšim bolnikom za nadomeščanje protiteles.
Ob tem pa je poudarila, da so bili še pred zadnjim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pozno spomladi in poleti objavljeni rezultati večjih randomiziranih študij, ki učinkovitosti zdravljenja s hiperimunsko plazmo prebolevnikov covida-19 v splošni populaciji niso potrdili. "Področje zdravljenja imunsko oslabelih bolnikov s plazmo prebolevnikov pa je zaradi heterogenosti skupine in odsotnosti večjih študij ostalo še precej neraziskano," je dodala Kokošar Ulčarjeva.
Ker so sedaj na voljo tudi druga zdravila, se je uporaba HCP pri zdravljenju covidnih bolnikov zmanjšala. "Z razvojem in dostopnostjo kombinacije specifičnih rekombinantnih monoklonskih protiteles (na primer kasirivimab/imdevimab), ki v zgodnji fazi bolezni uspešno in varno zavirajo virusno razmnoževanje ter so prednostno namenjena osebam z imunsko pomanjkljivostjo in osebam z dejavniki tveganja za hujši potek bolezni, se je vloga hiperimunske plazme prebolevnikov pri zdravljenju bolnikov s covidom-19 močno zmanjšala. Zdravilo, ki vsebuje točno odmerjeno količino monoklonskih protiteles in je bilo ustvarjeno pod natančno nadzorovanimi pogoji, ima namreč tako z vidika učinkovitosti kot tudi z vidika varnosti veliko prednost pred prebolevniško plazmo, pri kateri zaradi prisotnosti ostalih darovalčevih plazemskih beljakovin tvegamo sicer redko transfuzijsko reakcijo," je pojasnila infektologinja Kokošar Ulčarjeva.
Kako poteka pridobivanje HCP?
WHO je v svojem priporočilu med drugim zapisala, da gre pri zdravljenju s HCP za drago in zamudno terapijo. Pri tem so izpostavili praktične izzive pri iskanju in testiranju potencialnih darovalcev krvne plazme, pa tudi pri pridobivanju, shranjevanju in uporabi plazme pri bolniku.
Irena Razboršek, predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino, nam je pojasnila, kako poteka zbiranje plazme: "Plazmo zbiramo s postopkom, imenovanim plazmafereza, pri katerem krvodajalcu z aparatom odvzamemo polno kri, iz nje izločimo plazmo in krvne celice vrnemo v krvni obtok. Plazmo HCP pa lahko pridobimo tudi iz polne krvi prebolevnika. To predelamo v komponente krvi – plazmo namenimo za zdravljenje covidnih bolnikov, medtem ko z eritrociti in trombociti oskrbimo ostale bolnike."
Od julija 2020 do avgusta 2021 so na ZTM opravili 2711 odvzemov polne krvi in 1203 plazmaferez. Zanimivo je, da nekaj več kot 500 darovalcev pred tem krvi ni darovalo še nikoli. "Zbrali smo 1500 enot HCP z visokim titrom nevtralizacijskih protiteles, ki so primerne za klinično uporabo za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Enote, ki niso dosegale minimalnih kriterijev vsebnosti protiteles, smo namenili za izdelavo zdravil iz krvi," je še pojasnila Razborškova.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.