Dogovor o prehajanju hrvaške meje še pred uveljavitvijo covidnega potrdila

Na srečanju voditeljev EU v Bruslju so pozvali k hitri uveljavitvi digitalnega covidnega potrdila na ravni Unije, da bi evropskim državljanom omogočali lažje potovanje. Covidno potrdilo naj bi predvidoma zaživelo konec junija.

Hrvaški premier Plenković je potrdil, da bodo skušali doseči rešitve za prehod čez mejo, še preden bo potrdilo začelo veljati na ravni celotne Unije. O tem se je danes pogovarjal z Janšo in kolegi iz Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske, je povedal Plenković, ki je za razliko od Janše po koncu današnjega vrha EU stopil pred novinarje.

"V našem interesu je, da lahko naše sosednje države oziroma njihovi državljani pridejo na Hrvaško. Mnogi med njimi so že cepljeni proti covidu-19 z enim ali dvema odmerkoma, nekateri so preboleli covid, nekateri pa so testirani. Našli bomo aranžmaje, kako bi lahko prišli na Hrvaško tudi prej," torej preden bo uveljavljeno covidno potrdilo na evropski ravni, je izjavil Plenković.

Povedal je tudi, da covidno potrdilo ni dokument za prehod čez mejo, temveč dokument, s katerim bo na mejnem prehodu možno jasno ugotoviti, ali so se potniki cepili proti covidu-19, ga preboleli ali pa imajo negativen test na novi koronavirus. Pospešil bo pretok potnikov čez mejo ter omogočal tudi varnejše bivanje na Hrvaškem, je poudaril.

Na vprašanje, ali bodo vstop na Hrvaško dovolili tudi potnikom, ki so se cepili s kitajskim ali ruskim cepivom proti covidu-19, je odgovoril, da takšne odločitve na ravni Unije ni. Napovedal je, da se bodo o tem posvetovali z evropsko in hrvaško agencijo za zdravila (Ema in Halmed), pa tudi s hrvaškimi epidemiologi, da bi dobili enotno stališče o varnosti teh cepiv.

Meni sicer, da so tudi ta cepiva učinkovita. Uporabljajo jih tudi v dveh članicah EU, na Madžarskem in Slovaškem, je izpostavil.

Na Hrvaškem so napovedali, da bodo morda že do konca tedna dodatno zrahljali ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Ob tem pa za zdaj niso omenjali spreminjanja ukrepov na meji.

Slovenija in Srbija z dogovorom o vzajemnem priznanju covidnih potrdil

Zunanji minister Anže Logar in njegov srbski kolega Nikola Selaković sta se medtem na srečanju v Ljubljani dogovorila za vzajemno priznanje covidnih potrdil, ki bo državljanom obeh držav omogočilo prosto potovanje v Slovenijo in Srbijo.

Sicer sta v pogovorih največ pozornosti namenila dvostranskim odnosom in slovenskemu predsedovanju Svetu EU. Logar je spomnil, da bo Zahodni Balkan ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. V okviru predsedovanja bo potekal tudi neformalni vrh EU-Zahodni Balkan, kjer bo po Logarjevih besedah odprtih kar nekaj vprašanj. Izrazil je upanje, da bodo skozi dialog zbližali stališča glede teh odprtih vprašanj, da bi med slovenskim predsedovanjem dosegli napredek pri evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana.

Logar je povedal, da mu je srbski kolega predstavil reformni proces v Srbiji in zavezanost vlade k reformam na vseh področjih, vključenih v pristopna pogajanja za članstvo v EU. Ob tem je izrazil slovensko podporo Srbiji na njeni poti v EU in ji ponudil pomoč.

Ministra sta poudarila, da sta Slovenija in Srbija pomembni gospodarski partnerici. V zadnjem desetletju sta podvojili blagovno menjavo. Lani je znašala več kot 1,1 milijarde evrov, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa več kot 300 milijonov evrov. Če se bo ta trend nadaljeval do konca leta, bo letos menjava rekordna, je bil zadovoljen Selaković.

Ministra sta pohvalila dobre odnose med državama na najvišji politični ravni in se zavzela za nadaljevanje prakse skupnih zasedanj slovenske in srbske vlade. Kot je dejal Selaković, je v pripravi šesto skupno zasedanje vlad, s čimer se po njegovih besedah ne more pohvaliti veliko držav v regiji.

Govorila sta tudi o odprtih vprašanjih glede nasledstva po nekdanji skupni državi. 20 let po podpisu sporazuma o nasledstvu je po Logarjevih besedah napočil čas za konkretne rezultate, zato sta s srbskim ministrom pregledala konkretna vprašanja glede kulturne dediščine, diplomatskih predstavništev ter digitalizacije arhivov in dostopa do njih. Zavzela sta se za konkretne korake naprej in Logar je prepričan, da jim v prihodnjih pogovorih uspelo zapreti določena odprta vprašanja.

Srbski zunanji minister je izrazil tudi interes, da bi Srbija v Ljubljani odprla kulturno-informacijski center, ki bi bil prvi tovrstni center v regiji. Selaković je uradni obisk v Sloveniji začel v občini Črnomelj, kjer si je ogledal lokacijo bodoče muzejske zbirke o zgodovini Uskokov v Beli Krajini. Srbskega zunanjega ministra je sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, v sredo pa se bo srečal še z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.