Konec epidemije: v šole se vračajo vsi osnovnošolci, zaživeli bodo hoteli in kopališča

Tudi v soboto v Sloveniji nismo potrdili nobene okužbe s koronavirusom in nobene smrtne žrtve. Opravljenih je bilo 264 testiranj. V bolnišnici ostaja šest oseb, dva obolela se zdravita na intenzivnem oddelku. 

V Sloveniji v času epidemije ugasnilo javno življenje

Da bi zajezili širjenje okužbe, ki je prizadela zlasti tri domove starejših občanov – v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru, kjer je bilo tudi največ smrti bolnikov s covid-19, je vlada odredila restriktivne ukrepe, ugasnilo je javno življenje.

Zaprli so izobraževalne ustanove in vrtce, odpovedali vsa športna tekmovanja, zaprli meje, vrata so zaprle neživilske prodajalne in gostinski lokali, prekinjeno je bilo izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev. Na nujne zadeve je bilo omejeno tudi delo v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Ustavila sta se javni prevoz in zračni potniški promet. Več tednov se ljudje z nekaj izjemami niso smeli zbirati in gibati na javnih površinah, nekaj časa je bilo prepovedano tudi prehajanje občinskih meja.

Ob pozitivnih epidemioloških podatkih je vlada proti koncu aprila začela rahljati nekatere ukrepe in maja odpravila skoraj vse. Javno življenje se tako vrača v stare tirnice, a gospodarske in socialne posledice epidemije bodo ostale vsaj na srednji rok. Za pomoč ljudem, gospodarstvu in tudi denimo zdravstvu je vlada pripravila več obsežnih protikoronskih zakonov, ukrepi so težki več milijard evrov.

Uraden preklic epidemije ne pomeni tudi konca bolezni. Virus še kroži, velik del prebivalstva je zanj še občutljiv. Zato se priporoča ohranjanje telesne razdalje 1,5 metra, v nasprotnem primeru je priporočena oz. v nekaterih primerih obvezna uporaba zaščitne maske. Drugi val epidemije bo po predvidevanjih strokovnjakov jeseni.

Konec pomoči samozaposlenim, zdaj poudarek na pomoči turizmu

Samozaposlenim, kmetom, družbenikom in verskim uslužbencem, ki so zaradi epidemije covid-19 utrpeli izpad prihodkov, je vlada za čas od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja priskočila na pomoč z oprostitvijo plačila socialnih prispevkov in izplačilom mesečnega temeljnega dohodka.

Tega izplačuje Finančna uprava RS, in sicer je znašal 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Zadnje izplačilo lahko upravičenci pričakujejo do 10. junija.

Vsem delodajalcem s sedežem v Sloveniji pa je država zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije ponudila, da namesto njih poravna nadomestila plač ter socialne prispevke za tiste delavce, ki jih bodo poslali na čakanje na delo doma. S koncem epidemije bi se tudi ta ukrep iztekel, vendar ga je DZ na petkovi seji podaljšal za mesec dni.

Marsikdo bi si želel ukrep, ki ga je mogoče koristiti od razglasitve epidemije 13. marca, ohraniti še dlje. A kot je pred dnevi v DZ pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj, so se za le enomesečno podaljšanje odločili v želji, da bi spodbudili čim hitrejše ponovno aktiviranje proizvodnje v polnem obsegu. Delodajalce je pozval, naj tudi s pomočjo tega ukrepa poskušajo čim bolj zadržati svoje zaposlene.

Ob tem se prispevek države nekoliko spreminja. Povračilo nadomestila plače se namreč znižuje na 80 odstotkov zakonsko določenega zneska za primer začasnega čakanja na delo, hkrati pa ne sme presegati najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pogoj medtem še naprej ostaja padec prihodkov glede na isto obdobje lani za deset odstotkov.

Z uveljavitvijo tretjega protikoronskega zakona prenehajo veljati tudi določbe zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov iz konca marca, ki urejajo čakanje na delo.

Kot ustrezno nadomestilo za subvencioniranje čakanja na delo Cigler Kralj vidi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Tega prinaša tretji paket protikoronskih ukrepov, ki ga je DZ potrdil v petek, uporabljal pa se bo od 1. junija do konca tega leta. Premier Janez Janša je pred nekaj dnevi omenil tudi možnost podaljšanja, če bi se za to pokazala potreba.

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo lahko koristil vsak delodajalec, tako pravna kot fizična oseba, ki zaradi posledic epidemije vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bo mogel zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za vsakega takšnega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu do največ 20 ur tedensko. S tem poskuša vlada po ministrovih besedah preprečiti odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov.

Pomembno je, da sta ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo združljiva. Delodajalec bo torej lahko nekaterim svojim delavcem odredil delo s skrajšanim delovnim časom, drugim pa čakanje na delo.

Na pomoč turizmu 

Turističnemu gospodarstvu namerava vlada pomagati tudi s spodbujanjem državljanov, naj počitnice preživijo doma. S tem namenom bo vsak prebivalec prejel vrednostni bon, s katerim bo lahko do konca leta plačal nočitev oz. nočitev z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. Za štiričlansko družino z dvema mladoletnima otrokoma to pomeni skupaj 500 evrov.

Še do konca novembra 2021 medtem ostaja v veljavi eden od prvih ukrepov, s katerim je vlada priskočila na pomoč pravnim in tudi fizičnim osebam, to je možnost odloga odplačevanja posojil pri bankah za največ 12 mesecev. V času odloga sicer banke obračunavajo obresti.

Podjetja imajo od začetka maja tudi možnost, da pri poslovnih bankah vzamejo likvidnostno posojilo, za katerega jamči država. Jamstvena shema je težka dve milijardi evrov, vendar pa v praksi še ni prav dobro zaživela. Odprtih namreč ostaja nekaj vprašanj, banke pa večjega povpraševanja po tovrstnih posojilih še ne zaznavajo in ga za zdaj rešujejo v sklopu redne ponudbe.

S ponedeljkom bodo delodajalci spet prevzeli kritje nadomestil zaradi bolniških odsotnosti svojih delavcev. Še eden od ukrepov, ki se z majem izteka, je namreč prevzem nadomestil za vse bolniške odsotnosti zaposlenih od prvega dne v breme zdravstvene zavarovalnice.

V ponedeljek bo slovensko in ameriško letalstvo pripravilo poseben prelet. Letala F-16 in pilatus bodo preletela slovenske bolnišnice, DSO in druge kraje v zahvalo vsem, ki so sodelovali pri preprečevanju širjenja virusa. Prelet bo trajal od 13.00 do 14.30, letala pa bodo v formaciji preletela več kot 10 krajev. Na zemljevidu si lahko ogledate predvideno lokacijo in čas preleta. 

Odprli se bodo wellness in fitnescentri, bazeni in vodne aktivnosti

V ponedeljek bodo začele veljati spremembe odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji. Tako se bodo lahko poleg manjših nastanitvenih obratov, ki so lahko odprti že dva tedna, odprli tudi nastanitveni obrati, ki imajo več kot 30 sob, nastanitveni obrati za potrebe zdraviliškega zdravljenja, wellness in fitnescentri, bazeni in vodne aktivnosti.

Zaprti pa ostajajo diskoteke in nočni klubi. Prav tako ob nedeljah in praznikih ostajajo zaprte trgovine z izjemo bencinskih servisov in lekarn, ki so lahko odprti. Ohranja se tudi minimalni obratovalni čas prodajaln z živili.

Oddelki v osnovnih šolah in vrtcih se ne bodo več delili

V osnovne šole pa se prihodnji teden vračajo še tisti učenci, ki so se do zdaj še šolali doma. Učenci prvega triletja so se v šolske klopi namreč vrnili pred dvema tednoma, devetošolci pa pred enim tednom. V ponedeljek se jim bodo pridružili še učenci 4. in 5. razredov, v sredo pa učenci 6., 7. in 8. razredov.

Od ponedeljka se oddelki v osnovnih šolah in vrtcih ne bodo več delili, bodo pa še naprej veljali splošni higienski ukrepi. Po besedah direktorja NIJZ Milana Kreka učencem v razredu ne bo treba nositi mask, učiteljem pa svetuje, naj jo nosijo.

Srednješolci bodo šolsko leto zaključili doma, razen tisti iz zaključnih letnikov, ki so zadnja dva tedna prav tako že obiskovali pouk v šolah, ki pa so zaključili in v soboto že začeli maturitetne izpite.

Teči bodo začeli roki v sodnih in upravnih zadevah

Prenehali so veljati tudi začasni ukrepi v upravnih in javnopravnih zavodih ter pri sodnih zadevah. Od ponedeljka se bodo tako normalizirale razmere tudi na teh področjih, omogočeno bo vlaganje pisnih in ustnih vlog pri organih, možno bo sodelovanje pri ustnih obravnavah. Roki v teh zadevah, ki so začeli teči pred uveljavitvijo začasnih ukrepov, bodo tekli naprej, roki, ki v času trajanja začasnih ukrepov niso tekli, pa bodo s tem dnem začeli teči.

Tako se bo delo sodišč s ponedeljkom vrnilo na predkrizne obrate, ponovno bodo normalno začele delovati tudi upravne enote, kjer bodo morali pri delu upoštevati vsa navodila in usmeritve NIJZ in vlade.

Od ponedeljka pa ne bodo več avtomatično podaljšane pravice iz javnih sredstev, kot je to veljalo v času epidemije. Stranke morajo zato za podaljšanje pravic, ki se iztečejo konec maja, vložiti vlogo, in sicer najpozneje do konca junija. Izjeme so vloge za otroški dodatek, državne štipendije, subvencije vrtca in subvencije malice ter kosila, saj so se te pravice že pred epidemijo podaljševale avtomatično.