V Italiji, kjer so bili zaradi novega koronavirusa v prvem valu med evropskimi državami najbolj prizadeti, bodo uvedli nove ukrepe za zajezitev koronavirusa, saj se znova spopadajo s porastom števila okužb. Število dnevnih novih primerov je namreč v teh dneh preseglo 5000, prvič po mesecu marcu. Smrtnost, povezana z virusom, je sicer precej nižja kot na vrhuncu pandemije spomladi.
Zdravstveni minister Roberto Speranza je predlagal prepoved zasebnih zabav po vsej državi, za Rim pa skrajšanje delovnega časa v barih in restavracijah. "Moramo intervenirati z ukrepi, ampak ne s takšnimi kot v preteklosti. To nam bo omogočilo, da nalezljivost spravimo pod nadzor in se izognemo strožjim ukrepom v prihodnosti," je dejal v intervjuju za RAI. V nedeljo je zunanji minister Luigi Di Maio že zavrnil možnost državnega 'lockdowna', rekoč, da si ga gospodarstvo preprosto ne more privoščiti.
V Italiji so danes sicer zabeležili zmanjšanje števila novih okužb z novim koronavirusom na dnevni ravni in hkrati potrdili več smrti zaradi covida-19. V zadnjih 24 urah so potrdili 4619 novih okužb in 39 novih smrti zaradi covida-19.
V Grčiji so medtem oblasti sporočile, da je v enem dnevu umrlo 13 ljudi s covidom-19, potrdili pa so 280 novih primerov. Sprejeli bodo nove ukrepe, med drugim zmanjšanje števila ljudi v restavracijah, muzejih in drugje, kjer se zbira veliko ljudi. Te omejitve bodo veljale v Atenah in nekaterih drugih regijah, kjer je incidenca novih primerov še posebej visoka.
V Franciji pa imajo težave z zdravstvenim kadrom, kjer je več kot polovica medicinskih sester tik pred izgorelostjo, sodeč po nacionalni raziskavi, v katero so vključili kar 60.000 zdravstvenih delavk. Spopadajo se z odpovedanimi dopusti in povečano količino dela zaradi pandemije. "Če v naslednjih dveh tednih opazimo poslabšanje epidemioloških kriterijev, če se bodo postelje na intenzivni negi še dodatno napolnile, bomo sprejeli dodatne ukrepe," je za francoski Info radio povedal premier Jean Castex.
Na Slovaškem bo od četrtka obvezno nošenje mask tudi na prostem, dodatno bodo omejili delovanje restavracij in trgovin. Restavracije bodo lahko nudile le osebni prevzem jedi in pijač, od četrtka pa bodo zaprti bazeni, savne in fitnesi. Trgovine in lekarne bodo sicer ostale odprte, ampak bodo morale nameniti del odpiralnega časa le za upokojence. Večji dogodki bodo prepovedani, profesionalni športni dogodki pa bodo potekali brez gledalcev.
V Angliji zdaj strožje ukrepe sprejemajo bolj lokalno. Liverpool čaka tretja stopnja protikoronskih ukrepov, kar pomeni, da bodo zaprli pube in bare, stavnice, igralnice in telovadnice. Lokalne oblasti so sicer poudarile, da od vlade želijo jasen načrt tega, kako in kdaj rahljati te stroge ukrepe tretje stopnje, kot so jih poimenovali.
Prva stopnja ukrepov bo sicer predvidoma vključevala omejitev zbiranja na šest ljudi in zapiranje lokalov ob 22. uri, predstavil pa jih bo britanski premier Boris Johnson. Druga stopnja pa bo najverjetneje vključevala prepovedi medgospodinjskih socialnih obiskov in druženje s člani drugih gospodinjstev v barih in restavracijah. Poleg Merseysida, kjer se nahaja Liverpool, tretja stopnja ukrepov najverjetneje čaka tudi Manchester in Newcastle.
Škoti razburjeni: poslanka potovala kljub okužbi z novim koronavirusom
Margaret Ferrier je konec septembra potovala iz Glasgowa na razpravo v londonskem parlamentu, čeprav je čakala na izvide testiranja. Ko je bila v prestolnici, je izvedela za pozitiven rezultat in se naslednji dan z vlakom vrnila domov.
Ko je njeno ravnanje prišlo na dan, so se zvrstili številni pozivi k odstopu, incident z vidika morebitnih kršitev pravil glede varovanja javnega zdravja po poročanju britanskega BBC preiskuje tudi policija. K odstopu Ferrierjevo poziva tudi škotska premierka Nicola Sturgeon, ki je njena dejanja označila za popolnoma nesprejemljiva. Stekel je postopek za njeno izključitev iz Škotske nacionalne stranke (SNP), ki jo vodi prav Sturgeonova.
A poslanka, ki se je v začetku meseca opravičila za svoja dejanja, možnost odstopa zavrača. V nedeljo je predstavila svojo plat zgodbe in ravnanje poskušala pojasniti z besedami, da jo je zgrabila panika. "Veliko ljudi pravi, da zaradi covida delaš stvari, ki niso značilne zate. Ne razmišljaš jasno," je dejala.
V britanskih bolnišnicah več obolelih s covidom-19 kot marca
V Veliki Britaniji se ob naraščanju števila okuženih z novim koronavirusom krepi pritisk na bolnišnice. V njih je trenutno hospitaliziranih več obolelih s covidom-19 kot konec marca, ko so v državi razglasili karanteno. Za uporabo v prihodnjih tednih so oblasti mobilizirale tudi osebje treh poljskih bolnišnic.
Niz začasnih bolnišnic, poimenovanih Nightingale, so po vsej Veliki Britaniji postavili v konferenčnih centrih in na stadionih pred meseci, ko je bila epidemija covida-19 na vrhuncu. Številnih takrat niso potrebovali, so pa pred mesecem dni zanje odredili stanje pripravljenosti. Trem izmed teh bolnišnic, ki se nahajajo na najhuje prizadetem severozahodu Anglije, tam so našteli 40 odstotkov vsem okužb, so zdaj sporočili, naj se pripravijo na sprejemanje bolnikov.
Čeprav se virus trenutno najhitreje širi na severu Anglije, oblasti opozarjajo, da je krepitev okužb opazna po vsej državi. Številni primeri so med mladimi ljudmi, a okužbe se krepijo tudi med starejšimi, pri katerih obstaja večje tveganje za hospitalizacijo.
Prav danes bo sicer premier Boris Johnson naznanil nov niz ukrepov. Predstavil naj bi tristopenjski sistem, ki bi Anglijo glede na število okužb delil na tri območja – srednjega, visokega ali zelo visokega tveganja. Višje kot bo tveganje, strožje bodo omejitve javnega življenja.
V Avstriji v zadnjem dnevu skoraj tisoč okužb z novim koronavirusom
V Avstriji so v zadnjem dnevu potrdili 979 novih okužb z novim koronavirusom, kažejo podatki pristojnih avstrijskih oblasti. Še naprej narašča število aktivno okuženih ljudi, ki trenutno znaša 11.378.
Največ okužb so znova zabeležili na Dunaju, in sicer 327. Sledita deželi Spodnja Avstrija s 170 in Zgornja Avstrija s 130 novimi primeri. Na avstrijskem Štajerskem so jih potrdili 49, na Koroškem pa 30.
Na Kitajskem nameravajo testirati vse prebivalce devetmilijonskega mesta
Na Kitajskem, v mestu Čingdao v vzhodni provinci Šandong, so naznanili, da bodo testirali vse prebivalce mesta, po tem, ko se je pojavilo šest novih primerov, povezanih z bolnišnico, ki je zdravila ljudi, ki so se vrnili iz tujine. V bolnišnici so uvedli lockdown, čaka pa jih ogromen podvig s testiranjem, saj ima mesto kar devet milijonov prebivalcev. 11. oktobra so na Kitajskem sicer zabeležili 21 novih okužb, med njih pa ne štejejo asimptomatskih primerov. V državi imajo zdaj predvsem primere vnesenih primerov.
Južna Koreja je potrdila 87 primerov novega koronavirusa, kar je (sicer ne velik) porast od prejšnjega tedna. V državi so sicer ravnokar začeli z rahljanjem ukrepov, potem ko so ocenili, da se je stanje umirilo po ponovnem valu v sredini avgusta. Znova bodo odprli nočne klube in karaoke bare, gledalci pa bodo znova dobrodošli na stadionih, čeprav bodo organizatorji lahko zapolnili le 30 odstotkov sedežev.
Na Novi Zelandiji, kjer so po besedah premierke Jacinde Ardern znova premagali novi koronavirus, so medtem podpisali pogodbo s Pfizerjem in nemškim BioNTechem, in sicer za cepivo proti covidu-19 v vrednosti 1,5 milijona. Pričakujejo ga v prvi četrtini leta 2020. Pristojni so sporočili, da so v poteku dogovori še z drugimi podjetji, nameravajo pa zagotoviti cepivo za vso populacijo, ki šteje pet milijonov ljudi.
WHO: Neukrepanje proti virusu neetično
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je danes posvaril pred neukrepanjem proti novemu koronavirusu v upanju, da bi razvili čredno imunost. Takšno ravnanje je po njegovem mnenju neetično.
Tedros je na rednem virtualnem brifingu za medije dejal, da je čredna imunost koncept, ki se ga uporablja za cepljenje, pri katerem je prebivalstvo možno zaščititi pred določenim virusom, če je precepljenost dosežena. Kot primer je izpostavil ošpice, če je 95 odstotkov prebivalstva cepljenega, je tudi preostalih pet odstotkov zaščitenih. Pri otroški paralizi je ta prag pri 80 odstotkih.
"Čredno imunost se doseže z zaščito ljudi pred virusom, ne z izpostavljanjem virusu," je dejal Tedros. "Nikoli v zgodovini javnega zdravstva se čredne imunosti ni uporabilo kot strategijo za odgovor na izbruh, kaj šele na pandemijo," je dodal.
Zanašanje na naravno pridobljeno čredno imunost v takšnih razmerah bi bilo po njegovih besedah znanstveno in etično problematično. "Dopustiti nevarnemu virusu, ki ga ne razumemo v celoti, da se prosto širi, je enostavno neetično. To ni možnost," je poudaril.
Opozoril je, da imamo premalo informacij o razvoju imunosti na covid-19, med drugim kako močan je odziv imunskega sistema in kako dolgo protitelesa ostanejo v telesu. Po ocenah WHO se je z novim koronavirusom v večini držav do zdaj okužilo manj kot deset odstotkov prebivalstva. "Velika večina ljudi v večini držav ostaja dovzetna za ta virus," je opozoril Tedros.
Število potrjenih primerov koronavirusa po svetu se približuje 37,5 milijona, sodeč po številkah Johns Hopkins univerze. Doslej je umrlo 1.075.848 ljudi s covidom-19.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.