V uredništvu smo pridobili del poročila Nacionalnega centra za krizno upravljanje (NCKU), v katerem je objavljena ocena Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede aktualnega stanja epidemije covid-19. Ocenjuje, da je bilo 13. aprila pri nas aktivno pozitivnih bolnikov še 356, od tega jih je kar 136 varovancev domov za starejše, še 47 pa je tam zaposlenih, ostalih je 173. Na 13. aprila je bilo uradno pozitivnih 1.220 ljudi, več kot 860 jih je bolezen tako prebolelo. V poročilu je tako zapisano, da "največji izziv predstavljajo domovi starejših občanov, saj v zadnjih 14 dneh polovica pozitivnih oseb izhaja od tam (kot oskrbovanci ali zaposleni)".

NIJZ: Za točen podatek bi morali testirati vse kadarkoli okužene

"Ocena aktivnih okuženih oseb je izdelana na predpostavki, da je inkubacijska doba novega koronavirusa približno 14 dni. Pri tem poudarjamo, da gre za zelo grobo oceno števila oseb, ki bi lahko bile še kužne med tistimi, pri katerih je test na SARS-Cov-2 pokazal pozitiven izvid. Dejanski podatek o številu okuženih oseb bi dobili zgolj tako, da bi testirali celotno prebivalstvo, kar pa ni mogoče," odgovarjajo na NIJZ in dodajajo, da na spletni strani objavljajo podatke o okuženih osebah po občinah iz katerih je razvidno, kakšno je skupno število vseh okuženih od začetka epidemije in koliko okužb je bilo v zadnjih 14 dneh.

Za oceno so tako upoštevali, da je pri običajnem poteku bolezni covid-19 bolnik kužen do 14 dni, čeprav novejše raziskave kažejo, da je "trajanje kužnosti pri mlajših, sicer zdravih, krajše, pri starejših hospitaliziranih bolnikih pa daljše".

"Glede na zgornje predpostavke so zajeli bolnike, ki so navedli datum obolenja 29. marec ali kasneje. Pri osebah, ki so bile brez simptomov bolezni (asimptomatsko okuženi), so upoštevali datum testiranja 29. marec ali kasneje, čeprav je bila po vsej verjetnosti okužba prisotna že prej," še navaja poročilo. Pri bolnikih, kjer datum obolenja ni poznan, večinoma naj bi šlo za starostnike iz domov za starejše, so upoštevali tiste, ki so bili testirani 29. marca ali pozneje.

"Podatki kažejo, da je Slovenija sprejela učinkovite ukrepe za preprečitev širjenja virusa v populaciji, zato je potrebna previdnost tudi pri njihovem sproščanju. Ob tem je treba poudariti, da ključnega pomena ostaja dosledno spoštovanje ukrepov fizičnega distanciranja, higiene rok in kašlja ter izolacija bolnih," pa so nam odgovorili na naša vprašanja iz NIJZ.

Zakaj vlada ni objavila ocene NIJZ? 'Imamo veliko podatkov, ne moremo vseh skomunicirati'

Poraja pa se vprašanje, zakaj vlada dnevno vodi statistiko vseh okužb, ne objavi pa takšne poročila NIJZ, kljub temu, da gre le za oceno in da vsi podatki v zvezi z boleznijo covid-19 še niso znani, predvsem v zvezi z inkubacijsko dobo. 

Vprašanja smo poslali tudi na vlado, a odgovorov zaenkrat še nismo prejeli. Je se pa na sporno poročilo danes odzval ob robu izjave za javnost pred infekcijsko kliniko odzval zdravstveni minister Tomaž Gantar in dejal, da smo v tem trenutno lahko zadovoljni z nadzorom epidemije. "Nimamo pa celotne slike, zato se bo naredila širša slika celotne populacije. Izredno smo previdni pri sproščanju ukrepov," je povedal Gantar. Tatjana Lejko Zupanc iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana pa je znova pozvala vse, "da se držijo navodil in da še nismo na koncu epidemije."

Na izjavi za javnost je v zvezi s stanjem covid-19 na vprašanja o poročilu odgovarjala vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović. "Ti podatki so samo orodje za neko oceno stanja. Veliko podatkov imamo, in ne moremo vseh skomunicirati," je povedala in dodala, da je težava pri takšnih podatkih tudi ta, da če jih objavijo brez obrazložitve, lahko "obvisijo v zraku in so lahko tarča komentarjev, ki niso težava sami po sebi, lahko pa vzbujajo strah med ljudmi ali vzbujajo interes, da bi se držali ukrepov."

Beovićeva je predstavila tudi več modelov, s katerimi so poskušali izračunati, koliko je v Sloveniji kužnih. "Kako izračunati, koliko je v Sloveniji kužnih? Vemo, da jih je večina blago okuženih in za te iz tujih podatkov vemo, da so okuženi 14 dni in po tem naj ne bi bili več kužni, ampak podatki o tem niso čisto zanesljivi. Se pravi, če se je nekdo okužil v začetku epidemije, potem danes ni več kužen, ga ne moremo šteti za aktiven primer," je pojasnila. "Drug del tega so hospitalizirani, ki so težje bolni in je to dejstvo, da so potencialno kužni, raztegnjeno na nekaj tednov. In potem so seveda še tisti, ki so žal umrli."

'Glede na rezultate različnih modelov lahko rečemo, da je epidemija pod nadzorom'

Dejala je, da je na tak način izračunana ocena NIJZ in je praktično enaka modelu profesorja Dragana Marušića.  "Ampak ta številka je nek element modeliranja, na podlagi te številke ne moremo reči, da je pri nas 300 okuženih pa nič več," je poudarila. "Če računamo, da je 10.000 okuženih in če rečemo, da smo jih 350 ocenili iz populacije 1200, ki jih imamo dokazane, lahko tudi tukaj rečemo, da jih je ena četrtina takih, ki so že ozdraveli."

Glede na rezultate različnih modelov in pristopov pa lahko rečemo, da je epidemija v Sloveniji pod nadzorom. "Žal pa ne gre za epidemijo, ki se zaključi in izzveni. Pri podobni bolezni sars je bilo to možno zaradi omejenega števila okuženih ljudi in se je veriga prekinila. Virus je praktično izginil, v tem primeru pa, tudi po izkušnjah drugih držav, ne gre za tako situacijo."

Dejala je, da lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da smo v fazi prehoda iz velikega epidemičnega vala, "ki je bil pri nas na veliko srečo sorazmerno majhen, na neko stanje, kjer bo epidemija še tlela, kjer bomo imeli posamezne izbruhe in bo treba vse te majhne 'požare' zamejiti tam, kjer so, kot se je to delalo na začetku, dokler obseg ni bil prevelik."

To bo po njenem mnenju veliko delo za terenske epidemiologe, da bodo vse te posamezne primere ne samo identificirali, ampak tudi ugotovili, vse s kom so imeli stik, kdo mora opraviti test in komu je treba odrediti karanteno.

V veliki meri je epidemija omejena na domove starostnikov

V veliki meri je epidemija omejena na domove starostnikov, je še dodala. "Danes je slaba polovica primerov iz domov za starejše, ostali pa so od drugod, tako da ne moremo reči, da je potekala izključno tam."

Del nadaljnjih ukrepov so po njenih besedah ukrepi sproščanja, ki jih pripravlja vlada, svetovalna skupina pa samo svetuje. "Potem pa seveda, da se vse dejavnosti izvajajo na načine, s katerimi se kar se da zmanjša zmožnost prenosa. Se pravi, da se uporablja mask v zaprtih prostorih, higiena rok, razkužila, potem izjemna  skrb za zdravstveno  stanje zaposlenih," je naštela Beovićeva.

Preprečiti je treba tesne stike med ljudmi, ki omogočajo, da se kapljična okužba prenaša, meni in opozarja, da velik problem predstavljajo zdravstvene storitve, ki so zaradi epidemije v velikem zaostanku.

Na Goriškem, Notranjskem in Obali skupno aktivno pozitivnih manj kot 10?

NIJZ je izdelal tudi zemljevid aktivnih okužb, s katerega je razvidno, da so nekatere občine, celo regije, praktično brez aktivnih okužb. Razen večjih žarišč (Ljutomer, Šmarje pri Jelšah, Metlika in Ljubljana), ki imajo največ okuženih, praktično ni občin, ki bi imele več kot sedem pozitivnih primerov glede na oceno stanja. Še več, praktično celotna Goriška, skupaj z Notranjsko in Obalo, ima manj kot pet aktivno okuženih.

Ob vseh navedenih številkah in ocenah NIJZ se tako postavlja vprašanje, zakaj vlada odločneje ne pristopi k sproščanju ukrepov, kar nestrpno pričakujejo gospodarstveniki in svarijo pred nepopravljivo škodo.

Do kdaj bo veljala prepoved prehajanja med občinami?

Odlok o prepovedi prehajanja med občinami ostaja v veljavi, s petkom se bo spremenilo le to, da bodo med občinami lahko prehajali tudi tisti, ki imajo v drugi občini kakšno nepremičnino – vikend, njivo, vrt, a tudi to le za namen ureditve te nepremičnine, ne bodo pa smeli v drugi občini po ostalih opravkih. Ob sebi bodo morali imeti tudi posebno izjavo, ki si jo morajo spisati in podpisati sami in ki jo je vlada objavila na spletu.

Vlada je sicer nazadnje med izjeme dodala prodajalne z gradbenim materialom, prodajalne avtomobilov in koles, kemične čistilnice, servisne delavnice, vulkanizerje ipd. Vsi ti svoja vrata odpirajo 20. aprila. Šele 4. maja, ko bodo glede na metodologijo NIJZ večinoma ozdraveli celo tisti, ki bodo pozitivni na testu v prihodnjih dneh, pa je število okužb v zadnjem času že opazno upadlo, pa se odpirajo še prodajalne do velikosti 400 kvadratnih metrov, frizerski in kozmetični saloni ter saloni za nego domačih živali. 

Nekateri zdravniki še vedno opozarjajo na previdno rahljanje ukrepov, med njimi je tudi strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn, ki pravi, da bo treba naša življenja tej novi resničnosti prilagoditi, se postavlja vprašanje, kako dolgo bodo še veljali nekateri strogi ukrepi in ali vztrajanje pri strogih omejitvah ne utegne povečati nestrpnosti prebivalcev, ki se že dober mesec disciplinirano držijo pravil? Glede na zadnje sprostitve vlade, ki so napovedane vse do 4. maja, se zdi, da vsaj do takrat ne bomo smeli iz svoje občine.

Mar po mnenju vlade, ki nas vsakodnevno na izjavah za javnost hvali za discipliniranost in držanje ukrepov, s katerimi smo v svetovnem vrhu pri spopadanju s covid-19, res nismo dovolj zaupanja vredni, da bi lahko nekatere storitve na varen način opravljali že prej, kot pa šele maja ali celo junija?