Po PKP 7 bi se moralo do konca 2022 upokojiti 10 odstotkov vseh zdravnikov in zobozdravnikov

Vlada je možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, v predlog zakona zapisala z namenom, da bi mladi lažje prišli do zaposlitve. "Gre za to, da se da prostor mlajšim, ki iščejo zaposlitev," je zjutraj dejal finančni minister Andrej Šircelj.

ZZS: Glede na spremembe bi pogoje za upokojitev že letos izpolnilo skoraj 500 zdravnikov

Na ZZS so vladni ukrep ponazorili s številkami. Glede na omenjene spremembe bi pogoje za upokojitev že letos izpolnilo 497 zdravnikov in 117 zobozdravnikov, do konca leta 2022 pa še 290 zdravnikov in 47 zobozdravnikov. To je skupaj kar 951 zdravnikov in zobozdravnikov ali 10,51 odstotka vseh trenutno aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov. 

"Kakršen koli prisilni odliv v upokojitev bi še dodatno ogrozil dostopnost  zdravstva," so prepričani. Zato opozarjajo, da je ukrep, ki ga prinaša  PKP 7, "skrajno neprimeren". Dodali so, da takšno prisilno upokojevanje delodajalcem omogoča, da določenim delavcem delovno razmerje arbitrarno preneha, drugim pa ne.

Podobno izpostavljajo tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Kot so poudarili, je v tem trenutku potrebna vsaka zdravniška roka in bo neprecenljiva tudi v času okrevanja zdravstva po epidemiji, zato predlog v Fidesu ocenjujejo kot neprimeren in škodljiv.

"Eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih je treba izvajati vse protikoronske ukrepe, je pomanjkanje kadrov, ki je celo večji problem kot opremljenost prostorske zmogljivosti bolnišnic. Zato je popolnoma nelogično in kontraproduktivno, da bi v takšni situaciji kot interventni ukrep predlagali nekaj, kar bo število zdravnikov v javnem sistemu zmanjšalo in akutnost kadrovske situacije pri boju zoper epidemijo covida-19 še dodatno poslabšalo," je zapisal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

V zbornici se tudi sprašujejo, kako bodo zagotovili, da bodo ti postopki potekali transparentno in ne bodo uporabljeni za prisilno upokojevanje le nekaterih zaposlenih, ki bodo izpolnili te pogoje. 

Kot pojasnjujejo, bi sprejeti ukrep na področju družinske medicine do konca leta 2022 pomenil, da bi ob vsesplošnem pomanjkanju družinskih zdravnikov v upokojitev lahko poslali še dodatnih 185 družinskih zdravnikov, kar predstavlja 13,43 odstotka vseh družinskih zdravnikov. Na področju pediatrije pa bi to pomenilo izgubo 76 pediatrov do konca leta 2022 (11,66 odstotka vseh) in 52 ginekologov s področja ginekologije (13,27 odstotka vseh). 

Na sekundarni ravni zdravstvenega varstva bi se s sprejetim ukrepom do konca leta 2022 upokojilo še 50 internistov, 32 psihiatrov in 19 ortopedskih kirurgov. "To bi močno poslabšalo dostopnost specialistične in bolnišnične obravnave," še trdijo.

"Močno bi se poslabšala tudi zobozdravstvena oskrba"

Prisilno upokojevanje bi po oceni zbornice močno poslabšalo tudi zobozdravstveno oskrbo prebivalstva. Čakalne dobe se tudi tu podaljšujejo, saj v Sloveniji že zdaj vsaj od leta 2018 primanjkuje do 500 programov otroškega in odraslega zobozdravstva. 

Dodajajo, da so zobozdravniki v vedno večjih stiskah, ker svojim pacientom ne morejo zagotavljati takšne dostopnosti, kot jim jo obljubljata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvo za zdravje. Po PKP 7 bi do konca leta 2022 pogoj za upokojitev izpolnilo tudi 164 zobozdravnikov (11,85 odstotka vseh). 

"Že sedaj smo v Sloveniji po številu vseh zdravnikov na prebivalca na samem repu evropskih držav, s predlaganim ukrepom vlade pa se bo ta razkorak le še povečal," so še zapisali v sporočilu za javnost. Poleg kadrovske podhranjenosti, prekomerne administracije in preobremenjenosti slovenskih zdravnikov, ki jo je pandemija še povečala, bi bil ukrep prisilnega upokojevanja torej še dodaten šok za slovenski zdravstveni sistem, so zaključili. 

Ministrstvo: Z ukrepom ne bomo sprožili prisilnega upokojevanja

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se medtem branijo, da z ukrepom ne bodo sprožili prisilnega upokojevanja. "Zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje, a so na svojem delovnem mestu nepogrešljivi za delodajalca, kar zagotovo velja za poklice v zdravstvu, bodo s soglasjem delodajalca lahko še naprej ostali v delovnem razmerju," pravijo. 

Ne glede na vrsto dela se bo torej zaposlitev lahko nadaljevala, če se bosta s tem strinjala oba akterja, zato ukrep ne bo negativno vplival na kadrovsko podhranjene poklice, menijo na ministrstvu. Ključen je torej obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem.

Ob tem so še poudarili, da želijo z ukrepom predvsem spodbuditi zaposlovanje mladih, kar se bo zrcalilo v izboljšanju gospodarske slike. Zaradi koronakrize je namreč trg dela trenutno zelo prizadet, v tem času se je precej povišala brezposelnost zlasti med mladimi. Slednji tudi sicer ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo zatem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Obenem pa bo ta sprememba izboljšala zaposlitvene možnosti tudi osebam med 55. in 58. letom starosti, ker se jih delodajalci zdaj bojijo zaposlovati, so še dodali.