Po več mesecih na morju v Dubrovnik prispela križarka z 800 člani posadke

Pomorščaki s palub, strojniki, sobarice, čistilke, natakarji, kuharji, številni ljudje, zaposleni na križarkah, so - potem ko so se gosti zaradi epidemije z novim koronavirusom izkrcali - ostali brez dela, večina tudi brez plačila. Z ladij niso smeli, prav tako niso mogli domov, saj so se pristanišča in letališča drug za drugim zapirala. Na morju jih je tako obtičalo na tisoče, rešitve prihajajo počasi. Prepočasi.

'Dva meseca in pol nismo stopili na trdna tla'

Na ladji, ki je danes zjutraj prispela v Dubrovnik, so po pisanju hrvaških medijev državljani različnih evropskih držav. Hrvatov je bilo samo šest. V samoizolacijo jim ne bo treba, bodo pa morali upoštevati priporočila hrvaškega inštituta za javno zdravstvo, je za DuList povedal načelnik Policijske uprave dubrovniško-neretvanske županije Ivan Pavličević. Tako njim kot tujim državljanom so policisti ob prihodu razdelili letake z epidemiološkimi navodili.

Ivona Pavletić iz Reke je zbranim novinarjem povedala, da je presrečna, da je doma. "Občutek je super, živi smo, zdravi in komaj smo čakali, da se vrnemo domov. Hitim na letalo!" je povedala. Tudi Hrvoje iz Varaždina je povedal, da je prelepo spet stopiti na domača tla. "Občutek je prečudovit. Trajalo je od 12. marca do danes, torej dva meseca in pol nismo stopili na trdna tla. Vse skupaj nas je izčrpalo," je priznal. 

Organiziran prevoz z avtobusi, kombiji in letali

"Tak način repatriacije je nekaj, česar do zdaj še nismo videli in zanimivo bo videti, kako bodo reagirale naše oblasti in kakšni bodo postopki pred, med in po izkrcanju teh ljudi. Predvidevamo, da so se križarska podjetja odločila za to zaradi nezmožnosti repatriacije prek ZDA. Mi vsekakor podpiramo to potezo, s katero bomo te ljudi končno spravili domov k njihovim družinam," je za omenjeni spletni portal pred kratkim povedal Romano Perić, predsednik sindikata pomorščakov Hrvaške.

Direktor luške uprave Dubrovnik Blaž Pezo je že včeraj napovedal, da bodo večji del potnikov z avtobusi odpeljali na letališče, ostali pa bodo domov odpotovali z organiziranimi prevozi z avtobusi ali kombiji. Vzpostavljen bo zračni promet z Romunijo in Ukrajino. Na dubrovniškem letališču so potrdili, da bosta danes organizirana dva čarterska leta v Bukarešto, jutri pa trije leti v Kijev. S temi letali pa ne bodo leteli samo Ukrajinci in Romunci, pač pa tudi Moldavci. 

"Zelo sem vesel, da je Carnival Magic priplula v naše pristanišče in pripeljala prve pomorščake, ki so bili več mesecev ujeti na Atlantiku. Z njo so prišli vsi Evropejci, ki gredo lahko preko našega pristanišča ali letališča naravnost v svoje države - to so delavci iz Črne gore, BiH, Srbije, Madžarske, Slovenije, Italije, tudi nekaj Slovakov ... Vsem smo omogočili repatriacijo in se bodo srečno vrnili domov," pa je Pezo povedal danes in potrdil, da vse poteka po načrtih. 

"Od podjetje Carnival smo dobili pisno izjavo o zdravstvenem stanju vseh potnikov. Ves čas potovanja so si morali meriti temperaturo in spremljati svoje zdravstveno stanje. Glede na to, da so bili dva meseca v neki svojevrstni izolaciji, mislimo, da tveganja ni. Vseeno pa policija in ostali, ki skrbijo za transport potnikov, upoštevajo stroge varnostne ukrepe. Vsi potniki z ladje gredo naravnost v avtobuse in na letala. Nimajo stikov z drugimi osebami, v avtobuse vstopajo skozi zadnja vrata, vozniki so ločeni od njih. Za voznikom je nameščen varnostni trak, na prva sedišča se nihče ne more usesti," je pojasnil. Ko bodo vsi odšli, bodo območje mejne kontrole v pristanišču tudi razkužili. 

Manjše spremembe bi se po njegovih besedah lahko zgodile le še pri čarterskih poletih. "Kakšna ura odstopanj gor ali dol, to bomo še videli. V vsakem primeru je to velik dogodek in veliko ljudi. Upoštevajoč to, vse poteka po protokolu," je dodal. 

V Dubrovnik naj bi čez teden dni po njegovih besedah priplula še križarka Carnival Breeze, na kateri bo še 750 ljudi, ki prav tako komaj čakajo na vrnitev domov. "Imamo pa tudi že najave drugih križarskih podjetij za repatriacijo v našem pristanišču," je še dejal Pezo. 

Razmere na obtičalih ladjah so resne: dva samomora in protest potnikov

Že v začetku maja smo poročali, da je po podatkih ameriške obalne straže na 74 ladjah za križarjenje, ki se nahajajo v bližini ameriških pristanišč, Bahamov in Karibov, ujetih več kot 57.000 članov posadke. Britanski Guadian je celo poročal, da je po vsem svetu na križarkah ujetih okoli 100.000 članov posadke. Njihovo obdobje karantene je končano, potnikov ni več, zato se člani posadke sprašujejo, zakaj jim ni bilo dovoljeno izkrcanje. Za ladje v ameriških vodah je predpise izdal ameriški Center za nadzor bolezni (CDC), njihova pravila pa med drugim določajo, da je posadki dovoljeno izkrcanje zgolj za repatriacijo ali premestitev na drugo ladjo, od podjetij pa zahtevajo pisno izjavo, da so upoštevala vse pogoje za varno izkrcanje posadke – čemur pa se po poročanju Guardiana mnoga podjetja upirajo. Pogoji med drugim določajo zagotovitev varnega prevoza v domovine članov posadke. 

Slobodna Dalmacija je pred kratkim poročala o agoniji 20.000 ljudi, ki so obtičali sredi oceanov, Sindikat pomorščakov Hrvaške pa je opozoril, da je med njimi tudi skoraj 800 hrvaških državljanov, ki še vedno čakajo na obljubljeno repatriacijo. 

"Na križarkah je zaposlenih okoli 1200 Hrvatov. Ko se je epidemija koronavirusa razširila po vsem svetu, jih je bilo na ladjah okoli 800, 400 pa jih je doma čakalo na zamenjavo. Tu gre za dve vrsti ljudi - eno so mornarji na palubah in v strojnicah, drugo pa je t. i. beli kader, kot so natakarji, sobarice in kuharji. Največ jih je iz Zagreba in Slavonije. In medtem ko nekateri še vedno prejemajo plačo, je ostalim zagotovljena samo namestitev in hrana, plač pa več ne dobivajo," je pojasnil glavni tajnik Neven Melvan. 

Poleg Hrvatov je v enaki situaciji po njegovih besedah tudi okoli 350 Srbov, 300 Črnogorcev in 150 državljanov BiH, ki imajo vsi samo eno željo - da bi se lahko vrnili domov. Ko je propadel zadnji poskus repatriacije, so potniki na križarki Majesty od Seas organizirali protest in z lučkami opozorili na težave. 

"Dva meseca že plujemo pa ne dobivamo več plač. Obupani smo,  pomagajte nam. Neprestano se odlaša z našo vrnitvijo, zdaj bi morali biti že na poti v Anglijo, pa so nas spet ustavili na Bahamih in premestili na novo ladjo - Freedom Of The Seas in z njo na Barbados," je za Morski.hr povedal eden od Hrvatov. Pogoj za njegovo izjavo je bila anonimnost, saj jim je javno izpostavljanje prepovedano. 

"Mi se od prvega dne pogovarjamo z družinami teh ljudi. Bojijo se, da jih - če bodo spregovorili - ne bodo dali na seznam za repatriacijo ali se ne bodo mogli vkrcati na ladje istih podjetij in ne bodo mogli služiti kruha. To je problem, ti ljudje so beli sužnji. Vse to traja predolgo, dlje kot 60 dni, križarska podjetja pa očitno niso sposobna organizirati povratka,"pa je povedal Melvan. 

Kako resna je situacija, dokazuje tudi dejstvo, da sta se med člani posadke iz obupa zgodila že dva samomora. Na protestu so s transparentom opozorili tudi na to. "Koliko samomorov potrebujete?" so zapisali. 

Po nekaterih napovedih naj bi ladje podjetja Royal - Empress, Freedom in Majesty of the Seas - junija priplule v britanska pristanišča. Težava je v tem, da nekatera evropska pristanišča, kot sta Barcelona in Marseille, ne dovolijo izkrcavanja, zaradi bojazni pred drugim valom epidemije pa so ukrepe znova poostrile tudi Kitajska, Indija, Japonska in Singapur. 

Hrvaški člani obtičale posadke so prosili za pomoč tudi hrvaško zunanje ministrstvo, od koder pa odgovarjajo, da odgovornost za organizacijo povratka v matično državo nosi delodajalec, pravna oseba, s katero ima hrvaški državljan pogodbo. Bo pa, so zapisali, hrvaška diplomatsko-konzularna služba v sodelovanju s kolegi iz drugih držav članic EU nudila vso pomoč, da jim olajšajo njihov povratek v domovino.