'Tretji val bo zelo zagoneten, ker zdravniki ne bodo vedeli, ali ima bolnik gripo ali covid-19'

Vladni govorec Jelko Kacin se je na današnji novinarski konferenci uvodoma zahvalil vsem, ki so upoštevali priporočila stroke in se niso odpravili na pokopališča, saj so s tem pripomogli k omejevanju širjenja virusa."Razmere so iz dneva v dan slabše. Veliko držav prihaja za nami, tako s porastom okužb kot s strožjimi ukrepi," je dejal in ljudi pozval, naj se vzdržijo potovanj v tujino.

"Čeprav smo zmanjšali delež pozitivnih testov, to še ne pomeni, da je epidemije konec. Povečuje se število ljudi, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, tako kot tudi število ljudi, ki so zaradi virusa umrli," je še dodal.

V nedeljo je bilo potrjenih 557 novih primerov okužb s koronavirusom, opravili smo 2.244 testov. Hospitaliziranih je 868 ljudi, od tega je 135 oseb na intenzivni negi, 82 oseb je na respiratorju. Iz bolnišnic so odpustili 50 oseb, umrlo pa je 25 ljudi.

Po podatkih Covid-19 sledilnika so v nedeljo največ novih okužb z novim koronavirusom odkrili v Ljubljani (79), kjer je trenutno okuženih 1,057 odstotka občanov. Najvišje deleže aktivno okuženih imajo še naprej v gorenjskih občinah, kjer prednjačijo Železniki s 3,418 odstotka okuženih, še huje pa je v Kuzmi, kjer imajo izbruh v domu starejših (5,464 %). Glede na regije je še vedno najbolj zaskrbljujoča Gorenjska, kjer je na 100.000 prebivalcev 1978,5 okuženih. Sledita Koroška s 1248 in Osrednjeslovenska 1206,6 okuženimi na 100.000 prebivalcev. 

V preteklem tednu so covid-19 potrdili tudi pri 66 zaposlenih na Ministrstvu za obrambo skupaj z organi v sestavi. Kot so sporočili, sledijo ukrepom za zajezitev širjenja okužb.

"Da bomo situacijo lahko obvladali, ne smemo prehitro popuščati"

"Ta bolezen je res čudna in ne poznamo je do potankosti," je dejala epidemiologinja iz območne enote NIJZ v Kranju Irena Grmek Košnik, ki je članica strokovne skupine Bojane Beović.  

Kot vzrok za tako veliko število okužb na Gorenjskem je najprej izpostavila bolezen samo, saj da 85 odstotkov oseb bolezen preboleva zelo blago in "ker se ne počutijo slabo, hodijo naokoli."  Kot drugi razlog je navedla neurejenost nadomestil za osebe, ki so imele visokorizični kontakt. "Varčni Gorenci so zato vseeno hodili na delo," je pojasnila. "Osebno mislim, da je ta dejavnik najbolj prispeval k tako velikemu številu okužb," je dodala. Kot tretji razlog je navedla še številna druženja, med drugim tudi zabave.

"Potrebno je bilo popolno zaprtje države," je prepričana. Ukrepi vlade se ji zdijo popolnoma sorazmerni s trenutnimi razmerami. Pojasnila je, da literatura kaže, da imajo posamezni ukrepi zelo majhen učinek, medtem ko zaprtje države, kot velik ukrep, tudi v nekaj dneh prinese rezultate.

"Optimistično upamo, da tretjega vala ne bo, a verjetno je, da bo"

Tretji val epidemije covida-19 je pričakovati ravno v času sezonske gripe, je dejala Grmek Košnikova. Ta se po njenih pojasnilih navadno začne konec decembra, traja v januarju in februarju, v marcu ali aprilu pa se konča. "Tretji val bo zelo zagoneten, ker zdravniki ne bodo vedeli, ali ima bolnik gripo ali covid-19. Glede na to je zelo pomembno cepljenje proti gripi," je dodala.

"Miru ne bo, dokler ne bomo dobili cepiva in dokler ne bo populacija precepljena," je povedala o koronavirusu. Za to cepivo predvideva, da bosta sprva potrebna dva odmerka, potem pa rutinsko cepljene vsako leto - kot cepljenje proti gripi. 

Ob dveh primerih na Gorenjskem, ko se je bolezen pri posameznikih po spomladanski okužbi zdaj ponovila, pa je dejala, da ju je treba najprej strokovno preučiti, kar je akademska zadeva. Zaščitna protitelesa se po sedanjih ugotovitvah sicer ohranjajo tri mesece. A dognanja na tem področju napredujejo.

Opomnila je, da je prenos okužb mogoč tudi na prostem. "Kolesar lahko virus širi tudi do 20 metrov naokoli. Tudi skupinski športi so tvegano dejanje, pa čeprav to poteka zunaj. Po navadi se najprej okužijo mladi igralci, potem pa bolezen prinesejo domov in zboli cela družina," je dejala. 

"Covid obolenje je resno obolenje in lahko povzroči smrt"

"Na žalost se število hospitaliziranih bolnikov v naši ustanovi povečuje," pa je dejal strokovni direktor UKC MB Marko Vogrin in pojasnil, da se je v zadnjih dveh dneh število hospitaliziranih bolnikov povečalo za 20 odstotkov. 

V UKC Maribor zato pričakujejo zapolnitev dodatnih 16 postelj. Na oddelku za pljučne bolezni bodo zagotovili kapacitete za dodatnih 50 pacientov, tako bo skupno na voljo 150 postelj za covid bolnike in še 40 postelj za intenzivno nego.

Situacija glede opreme v UKC Maribor je boljša kot prejšnji teden, pravi Vogrin. UKC Maribor je 10 dodatnih ventilatorjev prejel od UKC Ljubljana, 10 iz blagovnih rezerv, še 20 pa jih bodo dodatno dobavili, prav tako so naročili tudi drug material.

Spregovoril je tudi o kadru. "Danes je odsotnih 133 ljudi, bodisi zaradi okužbe ali karantenskih odločb. Še enkrat toliko zaposlenih je na bolniškem staležu, manjka tako okoli 300 ljudi," je dejal Vogrin in dodal, da so jim v veliko pomoč sicer prostovoljci in študentje."Bojim se, da bo potrebna dodatna pomoč koncesionarjev ali pa osebja iz drugih bolnišnic," je še dejal in pojasnil, da morata oba klinična centra izvajati tudi terciarno oskrbo pacientov. 

Poudaril je še, da je covid obolenje resno in lahko povzroči smrt, če bolnik ne prejme potrebne oskrbe in če ni na voljo zadostne opreme. 

Psihologinja: Ljudje se na stres odzivamo različno

Psihologinja Eva Kovač je na popoldanski novinarski konferenci povedala, da je situacija, v kateri smo se znašli, stresna in neprijetna. Izpostavljeni smo neposredni grožnji našemu zdravju in zdravju naših bližnjih. Pojavljajo se dvomi, tesnoba, skrbi, ki so povezani z našim vsakdanjim delovanjem tako doma kot v službi. Ob vsem tem se dnevno srečujemo z omejitvenimi ukrepi, ki pa so nujno potrebni za zajezitev širjenja virusa. "Psihološki odzivi na takšne situacije so specifični – poleg telesnih odzivov je treba izpostaviti tudi vedenjske in čustvene, ki jih prepogosto zanemarimo. Negotovost in stres vodita v okrepljen občutek tesnobe, razdražljivost, žalost, zmedenost in predvsem v nezaupljivost," je dejala. 

Ljudje se na stres odzivamo zelo različno, je opozorila. Zato ne smemo preslišati glasov tesnobe ali molka posameznikov in skupin, ki so najbolj izpostavljeni. Če tesnobo in stres občutimo bolj, nismo nič slabši od tistih, ki tega ne doživljajo tako močno. Nujno je, da te misli predelamo. Da jih ne ignoriramo, rinemo na stran in ne potlačimo. Če čutite, da so skrbi in tesnoba večje od vas, se obrnite na pristojne službe, telefon za pomoč ali zdravnike. V teh časih je pomembno, da pomagamo drug drugemu in si prisluhnemo, je še pozvala. Če se znajdete v situaciji, ko se počutite nemočni, je prva naloga, da se umirite, svetuje. "Upočasnite in umirite svoje dihanje, z nogami pritisnite ob tla in stisnite dlani skupaj. Poglejte okoli sebe, kaj vidite, slišite, vonjate, čutite. Pustite, da gredo misli svojo pot. To vam bo dalo občutek varnosti, dokler se pretirana negativna čustva ne umirijo."

Na vprašanje, kako čim lažje preživeti izolacijo in karanteno, je Kovačeva odvrnila: "Moj predlog je poiskati stvari, ki nas veselijo, vsak dan najti nekaj pozitivnega, čim bolj si strukturirati čas, izkoristiti ta čas za kaj, za kar prej nismo imeli časa. Razvijajmo lastno ustvarjanje, skrbimo za športno aktivnost tudi v zaprtih prostorih, naredimo telovadbo, se razgibamo, si čim bolj zapolnimo urnik, in čim manj časa pustimo za skrbi in jezo." 

Počitnice za osnovnošolce se nadaljujejo, v vrtcih nekaj več otrok kot prejšnji teden

V preteklem tednu se je vlada odločila podaljšati počitnice za en teden, torej do 8. novembra, saj so ravnatelji vrtcev in osnovnih šol opozorili, da se nekateri soočajo z obolelim kadrom in bodo zato težko zagotovili vzgojno-izobraževalno delo. V društvu ravnateljev srednjih šol so medtem sporočili, da si podaljšanja počitnic ne želijo, saj so na pouk na daljavo dobro pripravljeni, nadomeščanje pa bi bilo za vse prenaporno.  

Vrtci lahko na podlagi odločitve župana v zmanjšanem obsegu zagotavljajo nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način. Po prvih ocenah predsednice Skupnosti vrtcev Slovenije Janje Bogataj je ta teden v vrtcih nekoliko več otrok kot prejšnji teden, čeprav je po napovedih staršev kazalo, da bo potreba še večja. Glede na zbrane odzive s terena je Bogatajeva povedala, da so v večini primerov vrtci prejšnji teden res sprejemali samo najnujnejše primere. Se je pa prejšnji teden po njenih besedah nakazovala potreba po več oblikah varstva, a se napovedi niso uresničile. 

V srednjih šolah, torej v nižjem poklicnem izobraževanju, srednjem poklicnem izobraževanju, v srednjem strokovnem izobraževanju in v gimnazijah pouk poteka na daljavo. Višje strokovne šole ter visokošolski zavodi izvajajo izobraževalni proces na daljavo po usmeritvah, ki so jih sprejeli sami.

Odprti ostajajo zavodi za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter za izjeme, ki so veljale že v preteklem tednu, tudi za dijaške in študentske domove. V študentskih domovih bodo še zmeraj lahko ostale študentske družine, študentje s stalnim prebivališčem v domu, študentje iz tujine in študentje, ki v epidemiji opravljajo pomembne naloge. A študentje znova opozarjajo, da so nekatere skupine spregledane.

Medtem ko bodo otroci lahko brezskrbno uživali še teden dni, pa to ne velja za njihove učitelje. Šolsko ministrstvo jih je namreč v okrožnici pozvalo, naj se v tem času pripravijo za delo na daljavo. To nakazuje, da se bo tudi po drugem tednu počitnic pouk verjetno nadaljeval na daljavo.

Spet delujejo nekatere dejavnosti

V veljavi pa še naprej za najmanj en teden ostajajo ukrepi o omejitvi zbiranja več kot šestih ljudi, o gibanju ponoči, o gibanju med občinami in o zaprtju trgovin z nenujnim blagom. Vlada je sicer v petek določila nekatere nove izjeme. Med izjeme v odloku o začasni prepovedi, ki je namenjena zamejitvi širjenja novega koronavirusa, je vlada dodala gradbena, vzdrževalna in montažna dela, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da prihaja do minimalnega možnega stika s potrošniki. Med izjemami so po novem tudi storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da prihaja do minimalnega možnega stika, kot so vrtnarske storitve. 

Prav tako lahko spet delujejo knjižnice. Kot je pojasnila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen, bodo način delovanja prilagajale epidemiološkemu stanju v posameznem kraju. Kjer je okuženih manj, naj bi bile knjižnice odprte normalno, kjer je okuženih več, pa naj bi potekal brezstični prevzem. Preden se uporabniki podajo v knjižnico, naj zato preverijo obratovalni čas oz. način dela svoje knjižnice. V knjižnico naj vstopajo le zdravi posamezniki in si med obiskom razkužijo roke. Število obiskovalcev je omejeno na eno osebo na 20 kvadratnih metrov, med posamezniki pa mora biti razdalja dveh metrov. Priporočljivo je, da se za plačila uporabijo brezstična plačilna sredstva. Knjižnice se lahko odločijo tudi za brezstično poslovanje, kar pomeni, da uporabniki gradivo rezervirajo preko spleta ali telefona, v knjižnici jim ga nato izposodijo in pripravijo za prevzem. Brezstična izposoja knjig je mogoča tudi preko poštne dostave, v knjižnicah pa uporabnike vabijo še k uporabi e-virov in e-knjig.

V jeseniški bolnišnici porast okuženih

V Splošni bolnišnici Jesenice se še naprej spopadajo z velikim številom okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi. Hkrati širijo oddelek za covid-19, saj so potrebe vse večje. Kot pojasnjuje strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Anja Jovanovič Kunstelj, so se potrebe po bolnišničnih posteljah za bolnike s covidom-19 v zadnjih dneh močno povečale, tudi na državni ravni. Po njenih podatkih je trenutno v državi manj kot 30 prostih postelj za bolnike s covidom-19.

Zato tudi v jeseniški bolnišnici povečujejo kapacitete zanje. "Razmere so kar napete in ker smo zapolnili večino svojo kapacitet, trenutno poteka organizacija odpiranja novega oddelka za bolnike s covidom-19," je povedala strokovna direktorica. Tako bi lahko morda že v torek pridobili okoli 18 novih postelj. Trenutno pa se v jeseniški bolnišnici zdravi 39 bolnikov s covidom-19, med njimi sta tudi dva otroka in ena porodnica.

"S tem, ko večamo število postelj za te bolnike, režemo ostali program," je opozorila. V bolnišnici so sicer že zdaj omejeni izključno na urgenco, torej obravnavajo le bolnike, ki potrebujejo nujno obravnavo. Težav nimajo le s prostorom temveč tudi s kadrom, saj je trenutno zaradi okužbe z novim koronavirusom odsotnih 57 zaposlenih. Pomagajo si s prostovoljci, ki so se na poziv dobro odzvali. Potrebovali pa bi še kakšno dodatno pomoč, predvsem ljudi, ki so vešči zdravstvene nege. Potrebujejo tudi prostovoljce za logistične zadeve, kot so spremstvo bolnikov, odvoz brisov, pomoč pri dvigovanju telefonov. "Skratka, dobrodošla je vsaka pomoč," je izpostavila Jovanovič Kunstljeva.