Gostinci zahtevajo takojšnje odprtje lokalov, pa tudi kritje izpada prometa in regresa

Gostinska panoga je zaprta že več kot osem mesecev, številni zaposleni pa so zaradi negotovih razmer že odšli v druge panoge. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) zato zahteva takojšnje odprtje gostinske dejavnosti ter kritje izpada prometa in regresa v okviru interventnega zakona. 

"Naše stališče je bilo in ostaja, da je v teh negotovih vremenskih razmerah za gostince edina rešitev, da se gostinski lokali odprejo po italijanskem modelu, torej tudi notranjost in ne zgolj terase. V panogi smo izgubili že 12 tisoč zaposlenih, številke pa se bodo še povečale, če ne ukrepamo takoj," opozarja Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.

Če zdravstvena stroka vztraja, da je strežba varna zgolj na terasah, to pomeni, da se veliko lokalov še ne bo odprlo. V sekciji sicer ne bodo nasprotovali tej možnosti, ker lahko tako vsaj delno omogočimo opravljanje dejavnosti tistim, ki se jim takšen način obratovanja izplača. Vendar pa mora država zagotoviti pomoč vsem tistim, ki pod takšnimi pogoji ne bodo mogli poslovati. 

Poudarjajo tudi, da gostinski in nastanitveni obrati niso vir okužb in da je druženje v zasebnih prostorih in po garažah bistveno bolj tvegano, saj se tam ne upoštevajo nikakršni zaščitni ukrepi. Prepričani so, da bi bilo bolj smiselno in varneje odpreti vse gostinske lokale ter nastanitvene obrate, saj se morajo tam držati strogih zaščitnih ukrepov. Obenem težko razumejo, zakaj so terase gostinskih obratov še vedno zaprte, saj različne mednarodne raziskave kažejo, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na prostem zanemarljivo.  

V sekciji za gostinstvo in turizem tako predlagajo, da se poleg ostalih že veljavnih ukrepov, ki se morajo podaljšati do konca leta 2021, sprejme nov ukrep, ki bo zagotovil sredstva za ponovni zagon v panogi gostinstva in turizma. Vsi, ki jim je bilo z Odlokom prepovedano opravljati dejavnost ali so imeli bistveno zmanjšan obseg poslovanja, bi morali prejeti enkratno nadomestilo v sorazmerni višini upada prometa.

Prav tako opozarjajo na težave tistih podjetij, ki so bili zaradi pogojev v razpisih ali ukrepih neupravičeno izključeni do posameznih pomoči. Nekateri pa bi morali zaradi manjšega upada prometa, zgolj za odstotek ali dva, državno pomoč v celoti povrniti. To pomeni, da so spet "kaznovani" tisti, ki so se v času epidemije trudili ohranjati stik z gosti in so poslovali v omejenem obsegu (dostava ali osebni prevzem hrane). "Sprašujemo se, ali je torej za gostince bolje, da ne delajo nič in se ustavi vsa dejavnost, saj so v nasprotnem primeru kaznovani," so zapisali.

Zaradi likvidnostih težav podjetij naj se v interventnem zakonu predvidi tudi ukrep, ki subvencionira izplačilo regresa za leto  2020, pozivajo. Obenem naj se uvede znižana stopnja DDV za storitve gostinstva in turizma, in sicer najmanj do konca leta 2022. Pomoč mora biti po njihovem mnenju namenjena vsem gostinskim in turističnim obratom, ki jim je vlada z Odlokom prepovedala opravljati dejavnost. 

Minister Počivalšek: Iščemo rešitve

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sicer danes sporočil, da s predsednikom OZS Brankom Mehom in Blažem Cvarom iščejo rešitve. "Prihodnji teden je nujno odpreti terase in vrtove, da tudi gostincem omogočimo delo, vendar ob upoštevanju najstrožjih preventivnih pogojev, ki jih zahteva NIJZ," je zapisal. 

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc pa je že v ponedeljek povedal, da bi vlada o odprtju teras in vrtov gostinskih lokalov utegnila odločati že ta teden, če bo ugotovila, da država izpolnjuje pogoje za prehod v oranžno fazo. Ko pridemo v rumeno fazo, pa se bodo lahko odprli tudi nastanitveni obrati, je dejal. 

Zajc je v ponedeljek tudi pojasnil, da pripravljajo ukrepe za pomoč panogi gostinstva in turizma. V novem interventnem zakonu bo po predlogu zapisana enkratna pomoč za zagon poslovanja podjetij in samozaposlenih s področja gostinstva in turizma, ki so lani utrpeli upad prihodkov za več kot 10 odstotkov. Nadomestilo naj bi bilo določeno pri 10 odstotkih tega padca. Dodatno na ministrstvu predlagajo subvencioniranje teh podjetij pri izplačilu regresa za letni dopust zaposlenih. 

Pomagati želijo tudi organizatorjem dogodkov. "Država bo poskrbela, da se bodo lahko začeli pripravljati na dogodke v drugi polovici leta," je povedal. Če se bo slučajno zgodilo, da bo takrat treba sprejemati omejitvene ukrepe, pa jim bo država povrnila 80 odstotkov do takrat nastalih stroškov, je dodal.

V novem interventnem zakonu bo zapisanih tudi nekaj ukrepov za vse gospodarske panoge. V drugo polovico leta se bo denimo podaljšal ukrep mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, pri čemer se bo za tiste, ki so utrpeli večjo škodo, izplačani znesek zvišal na 1250 oz. 1500 evrov. Trenutno je mesečni temeljni dohodek za vse upravičence določen v višini 1100 evrov.

V drugo polovico leta naj bi se podaljšalo tudi delno kritje fiksnih stroškov, ki je na voljo tako samozaposlenim kot pravnim osebam. Ob tem je Zajc napovedal odpravo zgornje meje za najbolj prizadete. Sam upa, da bo vlada te ukrepe v čim večji vgradila v nov interventni zakon, ki naj bi ga v DZ poslala še ta mesec. 

Spomnimo 

Od ponedeljka so po 11 dneh strožjih omejitev v veljavi nekoliko manj strogi ukrepi, enotno določeni za vso državo.  Gre za ukrepe, kot jih je vlada skupaj s strokovno skupino v prenovljenem načrtu sproščanja ukrepov predvidela za rdečo fazo. Za prehod v oranžno fazo z dodatnimi sprostitvami pa trenutno na ravni države eden od pogojev ni izpolnjen, saj po zadnjih podatkih sedemdnevno povprečje potrjenih okužb znaša 1014, pogoj za oranžno fazo pa je povprečno manj kot 1000 okužb na dan v enem tednu. 

Minister za zdravje Janez Poklukar je prejšnji teden napovedal, da bodo pri opredelitvi ukrepov za prihodnji teden upoštevali epidemiološke razmere v posameznih regijah. Po novem vladnem semaforju se terase in vrtovi gostinskih lokalov lahko odprejo že v oranžni fazi. Sproščanje po regijah bi torej pomenilo, da bi se vrtovi in terase gostinskih lokalov lahko odprli vsaj v tistih v regijah, ki so obarvane oranžno.