Delež okuženih 14,6-odstoten, Logarjeva: To je tudi učinek zaprtja

Pristojni so v nedeljo opravili 1605 PCR-testov in pri tem potrdili 234 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je tako padel na 14,6 odstotka (dan pred tem 18,2). Opravili so tudi 6576 hitrih antigenskih testov (HAT), a podatka o pozitivnih ni, saj te zadnja dva meseca še dodatno preverjajo z zanesljivejšimi PCR-testi.

Še naprej pa se povečuje število hospitaliziranih covidnih bolnikov. Bolnišnično zdravljenje potrebuje 652 oseb s covidom-19 (21 več kot dan prej), 157 se jih zdravi na oddelkih intenzivne nege (trije več kot dan predtem), pa je še sporočila Vlada RS. Iz bolnišnic so v domačo oskrbo medtem odpustili 14 oseb. Umrlo je osem bolnikov s covidom-19 (dva bolnika več kot dan prej). Kot je na vladni novinarski konferenci dejala vladna govorka Maja Bratuša, se povečuje zasedenost bolnišničnih postelj tako na navadnih kot intenzivnih oddelkih.

V državi imamo po podatkih Covid-19 Sledilnika trenutno 11.883 aktivno okuženih. Spodbudnejše pa je povprečje novih primerov v zadnjih sedmih dneh, ki znaša 785 (včeraj 788,3).

14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev (dvotedenska pojavnost oziroma incidenca okužb) na ravni države še vedno ostaja visoko in znaša skoraj 563 (562,9). Tako štirinajstdnevna kot sedemdnevna pojavnost okužb ostajata najnižji v obalno-kraški regiji, najvišji pa v primorsko-notranjski regiji.

V Sloveniji nam je proti covidu-19 doslej uspelo z enim odmerkom cepiti 372.102 osebi, dva odmerka cepiva jih je prejelo 145.134.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je trenutno hospitaliziranih 192 covidnih bolnikov, med njimi jih 49 potrebuje intenzivno zdravljenje. V mariborskem kliničnem centru pa od 110 bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo zdravljenje na oddelku za intenzivno nego potrebuje 32 bolnikov. 100 covidnih bolnikov zdravijo v celjski splošni bolnišnici, 21 jih potrebuje intenzivno terapijo.

Na redni vladni novinarski konferenci  o aktualnem stanju glede covida-19 oziroma glede epidemiološke slike v državi je danes sodelovala vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. Uvodoma je dejala, da se kaže učinek ukrepov oziroma zadnjega 11-dnevnega zaprtja države, v kombinaciji s cepljenjem, stopnja okužb se med splošno populacijo niža. Še enkrat pa poudarila, kako pomembni so preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s Sars-CoV-2 – nošnja zaščitnih mask, razdalja, higiena rok, prezračevanje prostorov ... "Na ta način zmanjšamo koncentracijo tistih kapljic, ki še ostajajo v prostoru," pravi.

Še enkrat je tudi razložila razliko med samoizolacijo in karanteno. Prvo je, kadar oseba zboli in mora ostati doma; karantena je pa ukrep, s katerim se preprečuje, da bi oseba, ki je bila v stiku z okuženim, okužbo prenašala naprej.

"To so ukrepi, s katerimi lahko vplivamo na to, kako se bo virus dodatno širil," je poudarila Logarjeva.

Na vprašanje, ali je posvetovalna skupina za covid-19 kaj razpravljala o možnosti odpiranja oziroma izvajanja kulturnih prireditev in v kateri fazi bi se to lahko zgodilo, pa je dejala, da so o tem govorili pretekli teden – to je predvideno v rumeni fazi, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov.

Kar se tiče cepljenja maturantov, samotestiranja in poteka mature, je vodja vladne strokovne skupine povedala, da se je priporočila za potek letošnjega maturitetnega preverjanja znanja že izdalo. Glede testiranja pa morajo počakati na potrdilo agencije za zdravila. Dodatni rok za prijave po njenih navedbah ni potreben, saj je bilo dovolj časa. "Še vedno so prirotitna skupina starejši in kronični bolniki, maturanti so bili tukaj dodani, tak kot na primer olimpijci." Ob tem se je navezala tudi na pojav neželenih učinkov pri cepivu AstraZenece, s katerim bodo cepili maturante. Kot pravi, je treba seveda o tem govoriti, a poudarja, da je statistično gledano delež teh zelo majhen.

"Neželene učinke je treba pokazati v pravi perspektivi," se je navezala tudi na cepivo podjetja Johnson&Johnson. To ima enake indikacije, kot ostala vektorska cepiva. Kot pravi, ni posebnih zadržkov za cepljenje s katerim od teh cepiv.

Po besedah Logarjeve je tudi veliko vprašanj glede bolnišničnega zdravljenja bolnikov s covidom-19. Velik delež starejše populacije je sicer že precepljen, zato se nekako zdi, da so zdaj hospitalizirani predvsem mlajši. "Sprejemamo vse, ki bolnišnično zdravljenje potrebujejo," je zagotovila. To so bolniki, ki pri dihanju ob prebolevanju covidne pljučnice potrebujejo dodatni kisik, tisti, pri katerih se je bodisi osnovna bolezen poslabšala, ali pa imajo denimo pridružene bolezni – denimo srčno popuščanje, prekomerno telesno težo, so imunsko oslabeli ...

Na vprašanje ali slovenske bolnišnice v prihodnjih dneh, glede na dejstvo, da epidemija poteka v 14-dnevnem 'zamiku', pričakujejo več hospitalizacij, je infektologinja odgovorila, da pričakujejo ravno nasprotno: da bi se stanje ob teh trendih pričelo umirjati čez kakšen teden. "Številke so se pričele umirjati nekje v začetku minulega tedna; nekje do konca tedna še ne pričakujemo bistvene spremembe, potem pa upamo na boljše." Obstaja tudi vedno skrb - tako Logarjeva -, sploh v luži prihajajočih prvomajskih praznikov, ko bodo mnogi obiskovali sorodnike in potovali v druge države. Pri tem je znova pozvala k spoštovanju ukrepov in zmanjšanju števila nezaščitenih stikov.

Prebolelost kot 'boniteta': namerno okuževanje in izigravanje sistema

Logarjeva je že pred časom izpostavila, da opažajo trend namernega okuževanja z novim koronavirusom, predvsem v luži bonitet, ki so jih deležni prebolevniki (nepotrebno testiranje, prehod meje ...). Prav tako opažajo tudi izigravanje sistema, kjer denimo nekdo, ki je okužen, gre na test, ob tem pa s seboj vzame zdravstveno kartico nekoga drugega.