Znanstvena analiza podatkov o covid-19: 'Virus bi lahko že izkoreninili'

Na stotine vrstic neurejenih in na prvi pogled nepovezanih podatkov o bolezni covid-19 preučujejo že več mesecev in se jih trudijo predstaviti v za splošno javnost razumljivih tabelah in infografikah. Začeli so, ker so sami skušali razumeti, kaj se nam pravzaprav dogaja, to "širšo sliko" pa potem deliti z ljudmi. Da bi vedeli več in da bi nas bilo posledično manj strah. Ne gre le za zanesenjake, temveč za vrhunske računalniške inženirje in znanstvenike s področja statistike in analiziranja podatkov. In prav ti so lahko ključ, kako bi lahko čim prej spet zaživeli "normalno" življenje.

Pa je to mogoče? Je, če se bomo dovolj samozaščitno vedli, pravi Aleks Jakulin, eden od članov ekipe covid-19 sledilnika, sicer pa nekdanji profesor statistike in raziskovalec na prestižni univerzi Columbia v New Yorku. Iz računalništva je doktoriral v Ljubljani leta 2005, za doktorat o umetni inteligenci je prejel nagrado evropskega združenja za umetno inteligenco za najboljše delo tisto leto. Od leta 2009 je direktor podjetja Ganxy s sedežem v ZDA. 

Kateri podatki so v resnici javno dostopni?

V času koronakrize se je med ljudmi precej razširilo prepričanje, da so podatki o obolevnosti za covid-19 in drugimi podobnimi nalezljivimi boleznimi (denimo, gripo) javno dostopni, a jih nihče – in to celo z namenom zavajanja – ne primerja in ne analizira. A ni tako preprosto. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priznavajo, da vseh evidenc in podatkov, ki jih ljudje zahtevajo, nimajo. 

"V Sloveniji od leta 1999 sezono gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljamo in ocenjujemo na osnovi opazovanja vzorca populacije." Kar pomeni, da ne zajemajo podatkov iz celotne populacije, pač pa zgolj iz manjšega dela. Tako ne razpolagajo s celotnim številom obolelih, "saj večina niti ne išče oziroma ne potrebuje zdravniške pomoči". Na NIJZ sicer ocenjujejo, da v Sloveniji za sezonsko gripo vsako leto zboli od 5 do 10 odstotkov prebivalstva. To, kot rečeno, sklepajo na podlagi ocenjevanja in opazovanja virusa influence v zadnjih dveh desetletjih. Virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19, pa je nov in ga zdravniki ter druge strokovne javnosti preučujejo šele nekaj mesecev.

Prav tako na NIJZ za preteklo leto (še) nimajo evidentiranih smrti bolnikov, ki so zboleli za sezonsko gripo. Zadnje dosegljivo poročilo je za leto 2018, ko smo v Sloveniji potrdili 19 smrti bolnikov, pri katerih je bil dokazana prisotnost virusa influence. Za leto 2019 so sicer v javnosti že nekateri podatki po bolnišnicah, ki nakazujejo, da je bila smrtnost bolnikov z gripo večja kot leto prej. 

'Koronastatistika' je znana: od 14. marca, ko je bila evidentirana prva smrtna žrtev, do 24. avgusta smo imeli 128 smrti bolnikov, pri katerih je bila dokazana prisotnost virusa SARS-CoV-2.

Covid je glede na do zdaj znane podatke na globalni ravni približno dvajsetkrat bolj smrtonosen kot gripa, povzame Jakulin. 

Slovenija potrebuje več in bolj urejene podatke

Po do zdaj znanih podatkih (do 24. avgusta) je s covid-19 v Sloveniji umrlo več žensk (78) kot moških (50). Daleč največ umrlih je v starostni skupini nad 85 let (72 primerov), sledijo starostne skupine od 75 do 84 let (35 primerov), od 65 do 74 let (15 primerov), od 55 do 64 let (4 primeri) in od 45 do 54 let (2 primera).

A v nasprotju z nekaterimi drugimi državami, kot sta Italija in Nemčija, v Sloveniji denimo ne objavljamo statistike, s katerimi pridruženimi boleznimi so umirali bolniki s covid-19. Jakulin s kolegi iz covid-19 sledilnika (v ekipi jih je že približno 150) preučuje podatke iz tujine, ki kažejo, da so "sladkorna bolezen, visok krvni pritisk ter bolezni srca in ožilja indikatorji za komplikacije pri tej bolezni".

"Pridružene bolezni pomagajo virusu, da človeka prej ubije – ampak je tudi zelo veliko primerov zdravih ljudi, ki jih je virus močno prizadel in jim pustil trajne posledice. Gre za to, 'koliko' virusa dobiš naenkrat vase, koliko je tvoj imunski sistem takrat obremenjen in koliko izkušenj ima telo s takim ali podobnimi virusi," pojasni sogovornik.

Bi morali v Sloveniji bolj natančno voditi podatke? Jakulin odgovarja: "Potrebo po bolj globokih in bolje urejenih podatkih smo v Sloveniji identificirali že marca, v te pogovore smo vključili tudi institucije, ki so za to pristojne. Pet mesecev kasneje je podatkov malenkost več (seštevek spola in starosti potrjenih primerov, delitev primerov na domove za ostarele in zdravstvene domove, tedenski podatki o uvoženih primerih), bistvenega napredka pa ni opaziti.”

Z nošenjem maske do življenja brez ukrepov

Jakulin med drugim raziskuje, kje se bolezen covid-19 najbolj širi. "Na podlagi podatkov iz Nemčije ugotavljamo, da se velik del okužb dogaja znotraj domov in v delovnih okoljih – tam, kjer ljudje še nismo vajeni nositi maske in se vesti samozaščitno. Po drugi strani smo tam, kjer se že dovolj  držimo ukrepov (zelo dosledno recimo nosimo maske v trgovinah), to širjenje okužbe že precej uspešno omejili," pove.

Če želimo omejiti širjenje okužbe, je torej bistveno, da se vedemo še bolj samozaščitno: "Maske so pravzaprav zelo enostavna in učinkovita stvar za preprečevanje širjenja okužbe. So poceni in le malo vplivajo na kakovost življenja."

Še več: Jakulin je prepričan, da bi novi koronavirus do zdaj lahko že izkoreninili. "Te bolezni bi bilo že konec – lahko bi bili popolnoma mirni in živeli življenje brez kakršnih koli zaščitnih ukrepov – če bi človeštvo kot celota stopili skupaj. Ampak ker je med nami vse polno dvomljivcev, ljudi, ki ne verjamejo, da smo tega zmožni, se bo virus širil." Še enkrat izpostavi, da je nošenje mask najpomembnejše, "saj se virus najbolj širi skozi slino, in to ne le pri kašlju, ampak tudi pri petju, kričanju in govorjenju", potem pa še umivanje in razkuževanje.

Nova Zelandija je tipičen primer, kako učinkovito je lahko dosledno upoštevanje teh ukrepov, izpostavi sogovornik: "Tam jim je v njihovem zimskem času uspelo obdržati smrtnost na takem nivoju, kot so jo imeli drugod poleti. Torej za zimske mesece predvidena povečana smrtnost je bila tako rekoč v celoti izničena."

Dogaja se nam "informacijski kriminal"

V ekipi covid-19 sledilnik imajo tudi skupnost strokovnjakov, ki prek modelov preučujejo različne scenarije in možnosti, kaj se lahko zgodi v zvezi s pandemijo covid-19 v prihodnosti. "Model nam ne more povedati, kako se bomo vedli ljudje – le posledice vedenja. Če bomo kašljali v roko namesto v masko in se s to roko potem rokovali, če se bomo pogovarjali v glasnih nočnih klubih, na porokah in rojstnih dnevih, da bodo letele kapljice sline v sogovornika, če bomo kihali v dvigalu ali stranišču, ko nas nihče ne vidi ... se bo bolezen širila naprej in lahko tudi pospešeno," poudari.

Z modeli na matematičen način zbiramo znanje, ki ga imamo o nekem pojavu, v tem primeru bolezni. "Na ta način pa potem lahko razvijemo prikaze podatkov, ki ljudem pomagajo bolj pametno prebroditi to krizo," pojasni Jakulin.

Ob vsem znanju in skrbnem pregledovanju informacij se človeštvo sočasno spopada tudi z nepregledno množico lažnih novic, ki jemljejo težo znanstvenim raziskavam in pačijo sliko resničnega stanja. "Že če pogledate, koliko nas gleda filme in nanizanke ter koliko dokumentarne serije, je jasno, da ljudje uživamo v tem, da je nekaj zanimivo. In če si nekaj izmisliš, je to lahko precej bolj zanimivo od vsakdanjika. Ko nekdo na družbenih omrežjih začne širiti neresnice, dobi pozornost. Enako velja za medije, ki nimajo nikakršne verodostojnosti, pa na takšnih lažnih novicah želijo pridobiti občinstvo ter posledično zaslužijo denar. Resnica in kvaliteta življenja za vse ljudi pa se s tem zmanjšata," poudari Jakulin.

"V času 'googlov in facebookov' se je to sprevrglo v neke vrste kriminal, informacijski kriminal," izpostavi. "Tisti, ki se trudimo s pravimi, preverjenimi podatki, pa potem izpademo, češ da pretiravamo. Če imamo sto družin, ki skrbijo, da je hrana v shrambi lepo zaprta, med njimi pa je ena družina, ki redi miši, ostalim družinam to prav nič ne pomaga – vse bodo imele miši," je še nazoren sogovornik.