Minister za notranje zadeve Aleš Hojs vztraja pri pričakovanju, da bo policija sledila njegovim usmeritvam glede obravnave udeležencev teh protestov. Ob tem je dajal, da nikogar v nič ne sili, je pa to njegova usmeritev in pričakuje, da ji bo policija sledila.
Hojs je na intervencijo policije na protestih opozoril v ponedeljek na družbenem omrežju Twitter. Zapisal je, da je policija v Ljubljani in Mariboru popisala večje število zbranih, ki bodo tudi oglobljeni, in da bo vložila ovadbe zoper organizatorje in udeležence, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo policija za identifikacijo udeležencev petkovega in ponedeljkovega shoda uporabila vse javno objavljene fotografije, tudi tiste z družbenih omrežij, in prispevke medijev.
V današnjem telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju je Hojs poudaril, da je odlok jasen: zbiranje in zadrževanje na javnih mestih je zaradi epidemije prepovedano. Kot pravi, se ne more strinjati s tem, da policija označi javno mesto s trakovi, nato pa pride tja množica, ki trak odmakne in se požvižga na vsa opozorila.
"Prav tako ne pristajam na to, da je minister za notranje zadeve tisti, ki samo nemo opazuje, kaj policija počne. Dejstvo je, da je notranji minister tisti, ki daje tudi usmeritve policiji," je dejal. Meni, da s svojim tvitom ni nikogar v nič silil, in je tudi povsem jasno napisal, da gre za pričakovanje. "To je usmeritev. Verjamem, da bo policija sledila mojim usmeritvam," je še dodal.
Komentiral je tudi poziv glede prepoznavanja udeležencev s fotografij. Če so bili on, obrambni minister Matej Tonin in predsednik republike Borut Pahor ob fotografijah obiska mejnega območja ob Kolpi, ko se niso držali ustrezne razdalje, deležni zgražanja, za kar so se tudi opravičili, potem Hojs pričakuje, da bodo, če se na fotografijah s protesta prepozna glavnega urednika Mladine in še množico drugih, ti primerno procesirani. "V tem ne vidim nobenih težav. Pravila veljajo za vse," je pripomnil.
Za zdaj Hojs še nima povratne informacije o morebitnih kazenskih ovadbah. Kot pravi, policija tega ne more narediti v dveh urah, saj je protest oz. nezakonito zbiranje, ki je potencialna širitev epidemije, potekal šele v ponedeljek oz. petek, ko so posamezniki v znak protesta pred državni zbor lepili papirnata stopala. Pričakuje, da bo policija to naredila v prihodnjih dneh.
Informacijska pooblaščenka: Hojsove izjave kažejo na to, da se protestnike obravnava kot storilce kaznivih dejanj in ne prekrškov
V uradu informacijske pooblaščenke iz izjav ministra Aleša Hojsa sklepajo, da je policija dobila usmeritve, da vsakršno gibanje po javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. "To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice," opozarjajo.
V uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik so spomnili, da lahko policija glede na zakonsko določena pooblastila med drugim uporablja tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj. Zakonske določbe kakršnokoli obdelavo fotografij posameznikov dopuščajo le v primeru pregona kaznivih dejanj, poleg tega pa terjajo tudi spoštovanje strogega načela sorazmernosti, so ob tem opozorili v uradu.
"Policist mora ob začetku uporabe tehničnih sredstev seznaniti navzoče osebe, da se policijski postopek oziroma javno zbiranje snema. Če okoliščine tega ne dopuščajo, jih mora seznaniti takoj, ko je to mogoče. Iz medijev pa sicer ni bilo razbrati, da bi šlo v zadnjih dneh za množične kršitve javnega reda," so opomnili.
"V demokratični družbi je vedno ključno, da se uporabi najmilejša oblika posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi le, če je nujno in potrebno," so poudarili v uradu ter dodali, da policija ne sme posegati v pravice posameznikov nesorazmerno in nikoli na sme delovati na zalogo brez neke stopnje suma o kršitvi.
Vprašanje je po njihovem torej, ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo policijskih pooblastil. "Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom," so zapisali.
Posamezniki se v primeru suma kršitev zakonitosti uporabe policijskih pooblastil in dela policije lahko obrnejo na varuha človekovih pravic ali vložijo pritožbo v zvezi z delom policije pri ministrstvu za notranje zadeve, imajo pa tudi sodno varstvo. Dogajanje v zadnjih dneh lahko pod drobnogled vzame tudi varuh človekovih pravic sam, če oceni, da je to ustrezno, so še navedli v uradu informacijske pooblaščenke.
Policija zaenkrat predlagala postopek proti 26 ponedeljkovim protestnikom
Policisti so v Ljubljani sicer identificirali 30 oseb, na zdravstveni inšpektorat pa so do sedaj podali sedem predlogov za postopek zaradi kršenja odloka. Kaznivih dejanj na dogodku niso zaznali. Med protestom pa so protestniki na delu Trga republike odstranili trak, ki je prepovedoval dostop na trg. "V dogodku bomo nadaljevali z ustreznimi postopki za ugotovitev ostalih kršiteljev. V primeru dodatno zaznanih prekrškov ali kaznivih dejanj bomo ukrepali v skladu z zakonodajo," so zapisali na Generalni policijski upravi.
Na protestu v Mariboru se je zbralo okoli 100 oseb, policisti pa so zbrane opozorili, da kršijo odlok o prepovedi zbiranja na javnih krajih. Nekateri med zbranimi opozoril niso upoštevali, zato so jih policisti identificirali. Podatke o 19 osebah so predali zdravstvenemu inšpektoratu. Drugih ukrepov, povezanih s protestom, ne beležijo.
Policisti pa so nadzirali tudi protestni shod v Slovenski Bistrici, kjer se je zbralo 15 oseb. Policisti so zbrane opozorili na kršenje odloka. Prebivalci so opozorila upoštevali in se mirno razšli.
Neprijavljene shode v Ljubljani in Mariboru so varovali v skladu z varnostnimi načrti, ki so temeljili na varnostni oceni, ukrepanje pa na načelu sorazmernosti, so pojasnili na policiji.
Na dogodku so policisti ljudi pozivali, naj uporabljajo zaščitno opremo in ohranjajo primerno razdaljo med udeleženci. Govornike in potencialne organizatorje so policisti seznanili s prepovedjo javnega zbiranja. Ugotovitve o kršitvah pa bo policija odstopila zdravstvenemu inšpektoratu, ki je pristojen za kršitve po zakonu o nalezljivih boleznih.
Policisti so nekatere postopke in kršitve tudi snemali, na podlagi posnetkov bodo skušali identificirati kršitelje ter zoper njih izvesti ustrezne postopke.
Protestniki bi sicer lahko bili kaznovani tudi po 117. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje širjenja nalezljive bolezni. Če bodo policisti v nadaljevanju postopka ugotovili, da so izpolnjeni elementi tega kaznivega dejanja ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, se bodo "o pregonu posvetovali oz. uskladili s pristojnim tožilstvom". Sicer na policiji od razglasitve epidemije niso zabeležili suma kaznivega dejanja po 117. členu kazenskega zakonika.
Policija je pri obravnavi tovrstnih dogodkov avtonomna, sledi zakonskim in strokovnim izhodiščem ter vsak primer obravnava posebej, so poudarili na GPU. "Pri tem se ne opira na javno mnenje oziroma morebitna stališča družbeno političnih oseb, temveč se pri pregonu kaznivih dejanj usklajuje s tožilstvom, pri pregonu prekrškov pa so pri odločanju prekrškovni organi avtonomni in neodvisni tudi znotraj organizacijske hierarhije," so še zapisali.
KOMENTARJI (191)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.