'Politika prispeva k številnim napetostim, namesto da bi prispevala k pomiritvi'

Evropski poslanci Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Franc Bogovič in Milan Brglez so na predsednika države Boruta Pahorja naslovili pismo, v katerem so zapisali, da so zaskrbljeni nad psihosocialno situacijo in splošnim družbenim ozračjem v Sloveniji, ki se je med pandemijo covida-19 še dodatno poslabšalo. 

Menijo, da bi bile ob stopnjevanju aktualnih razmer lahko ogrožene ne le človekove pravice posameznikov in družbena kohezija, temveč bi lahko dogajanje v državi ogrozilo tudi delovanje države. "Resnost situacije kliče po tem, da vsi storimo vse za umiritev strasti ter za družbeno ozračje dialoga, spoštljivo izraženega nestrinjanja ter kritike," pozivajo. 

Evropski poslanci obžalujejo, da smo sredi spopadanja s pandemijo covid-19 prišli do trenutka, v katerem ni mogoče prezreti strme rasti nestrpnosti, tako verbalne kot fizične. "Čeprav so strokovnjaki od začetka opozarjali na psihološke posledice pandemije ter omejevalnih ukrepov ob njej, si moramo priznati, da nas je ta vidik krize s svojo razsežnostjo presenetil in ujel nepripravljene. Nimamo pravega odgovora na porast nasilja v družinah in skupnostih, celo do najhujših oblik grozljivega nasilja, ki se končajo tudi z odvzemom življenja, ne. Sočasno so zaprtje šol in odsotnost vrstniških stikov vodili in še vodijo do psiholoških kriz naših otrok in mladostnikov. Tudi zdravstvene in svetovalne ustanove jim v teh težkih trenutkih težko pomagajo, saj so preobremenjene," so zapisali in opozorili, da je tudi "delo od doma" težava, ki se ne neha, saj ni več klasične ločitve med službenim in zasebnim. 

Poudarili so, da se premalo pogovarjamo o verbalni nestrpnosti, prav tako po vseh grožnjah posameznikom in njihovim družinam, mazanju fasad, spodbujanju nestrpnosti proti verskim skupnostim nismo sprejeli še nobenih ukrepov. "Deklarativno obsojanje teh dejanj je vsekakor primerno, a je premalo za to, da bi družbeno ozračje umirili." 

Politika nosi pri reševanju problema nestrpnosti posebno odgovornost, dodajajo. "Priznati si moramo, da tudi politika sama z načinom svojega delovanja prispeva k številnim napetostim, namesto da bi prispevala k pomiritvi. Naloga politike in politikov je iskanje najboljšega modela za razvoj družbe in države. Da pa je politika pri tem lahko uspešna, mora spodbujati k dialogu, predvsem pa se mora samoomejevati. Politikom in politiki ne sme biti dovoljeno vse. Nasprotno – politikom in politiki mora biti dovoljeno manj, kot je dovoljeno prebivalkam in prebivalcem," opozarjajo. 

Podpisniki pisma pravijo še, da iz lastnih izkušenj vedo, da se da v politiki postopati na spoštljiv in dialoški način, četudi smo si različni in zagovarjamo drugačne vrednote, mišljenja, pravice in omejitve. "Zato tudi vztrajamo, da mora biti argument vedno nad (fizično) močjo." 

Slaba psihosocialna kondicija naše države in rastoča nestrpnost sta slabi popotnici slovenskemu predsedovanju Svetu Evropske unije. Ne samo zato, ker ogrožata kredibilnost in ugled naše države, pač pa predvsem zato, ker nas kot družno oddaljujeta od temeljnih evropskih vrednot in evropskega načina življenja, ki ga poosebljajo spoštovanje demokratičnih načel ter človekovih pravic, so prepričani. 

Pahorja zato pozivajo, naj naredi vse potrebno, da se situacija v naši državi umiri, saj bo to v korist vseh naših prebivalk in prebivalcev ter največje darilo ob 30-letnici samostojnosti in državnosti naše države.