Gale zavrača očitke Počivalška: Podpisal sem le pet pogodb, vse s soglasjem ministrstva

Medtem ko je vlada na seji začela z obravnavo poročila o domnevno spornih poslih pri nakupih zaščitne opreme, se je na očitke ministra Zdravka Počivalška na družbenem omrežju Facebook odzval žvižgač Ivan Gale. Slednji je pred tednom dni javno spregovoril in razkril vpletanje nekaterih politikov in funkcionarjev v posle z dobavo zaščitne opreme. 

Minister Počivalšek pa sedaj prst uperja kar v Galeta, ki mu očita, da iz vprašljivih pogodb izhaja, da je imel svoj interes pri nabavah pravzaprav sam Gale. Že sinoči je gospodarski minister dejal, da se bo moral žvižgač zagovarjati zaradi najmanj treh podpisanih pogodb. "Večino pogodb je podpisal prav tako ali pa edino gospod Gale in moral bo pojasniti v prihodnje vsaj tri pogodbe," je dejal Počivalšek in se pri tem skliceval na 21 pogodb, ki so bile podpisane v obdobju med 16. in 23. marcem, domnevno brez soglasja ministrstva, tudi s podjetji, ki so za posle z maskami dobila predplačilo. 

Gale na to odgovarja, da je bilo na Zavodu v tem obdobju res podpisanih 21 pogodb za nabavo zaščitne opreme, izdani pa sta bili tudi dve naročilnici. "Sam sem bil podpisnik samo petih pogodb, vse z dne 20. 3. 2020. To ni večina od 21 pogodb. Prav za vse pogodbe je bilo pridobljeno soglasje MGRT. Tudi za obe naročilnici."

"Pa še kot zanimivost – podjetje MD GLOBAL LOGISTICS d.o.o. je imelo težave s pravočasno dobavo. Predlagali so podaljšanje dobavnega roka s 27. 3. 2020 na 6. 4. 2020," še piše Gale. Z omenjeno družbo je sam podpisal posel za dobavo 2.800.000 ffp2 mask za slabih 10 milijonov evrov. Dodaja, da se je zavod s podaljšanjem dobavnega roka strinjal, ni pa se strinjalo gospodarsko ministrstvo - vladna medresorska skupina je tako posel stornirala. 

"Ko se je mag. Terče vrnil s koordinacijskega sestanka pri ministru, sem ga vprašal, zakaj na ministrstvu ne soglašajo s podaljšanjem. Mag. Terče mi je odgovoril: 'Zato, ker je Dolenc en navaden lopov!"

V nabavo opreme vpletena tudi podpredsednica SDS Jelka Godec? 

Vlada je na današnji seji začela obravnavo poročila, zaključila jo bo na četrtkovi seji, so sporočili po seji vlade. Ob tem so v sporočilu dodali, da je vladi uspelo zagotoviti zadostno količino opreme, potrebne v epidemiji covida-19, kljub dejstvu, da so na globalnem trgu vladale izredne razmere. "Slovenija se je ob začetku pandemije covida-19 srečala s pomanjkanjem zaščitnih sredstev, zaradi česar je bilo z namenom reševanja življenj treba pristopiti k nujnim nabavam zaščitnih sredstev in opreme," je zapisano v sporočilu po seji vlade.

Zavod za blagovne rezerve je od sredine marca do 25. aprila sicer podpisal 59 pogodb za 183,7 milijona evrov. Po poročanju Televizije Slovenija pa so sklenili še 10 aneksov v vrednosti 82,9 milijona evrov. Naročena oprema je tako skupno vredna 266,6 milijona evrov.

Za podpise pogodb je bil sicer zadolžen zavod. Gale je po podatkih televizije podpisal 11 pogodb in tri anekse v skupni vrednosti 69 milijonov evrov. Nekdanji direktor zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek je podpisal 13 pogodb v vrednosti 17 milijonov evrov. Največ pogodb je sicer podpisal finančnik zavoda Lojze Černe, vrednost teh pogodb znaša 139,8 milijona evrov.

V nabavo opreme pa naj bi bila vpletena tudi državna sekretarka in podpredsednica SDS Jelka Godec, še poročajo na televiziji. Še kot poslanka naj bi skrbela za strokovni in tehnični pregled ponudb zaščitne opreme. Strokovna skupina je po njenih zagotovilih potrdila, da so medicinski ventilatorja podjetja JTBD primerni.

Pravnik Rajko Pirnat je za televizijo ob tem poudaril, da je poslanka kršila 10. člen zakona o poslancih. "Ne samo, da je to neskladno z delitvijo oblasti, to je tudi v izrecnem nasprotju z 10. členom zakona o poslancih, ki pravi, da poslanec ne sme hkrati opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih," je povedal za Televizijo Slovenija.

Stranka SDS je za televizijo pojasnila, da se Godčeva v posle ni vpletala, ampak je odgovornim le posredovala ponudbe.

Tonin: Velika večina ljudi je pri postopkih nabav zaščitne opreme delala v korist Slovenije

Minister za obrambo Matej Tonin je na novinarski konferenci ob robu predstavitve ocene pripravljenosti Slovenske vojske predsedniku republike Borutu Pahorju komentiral poročilo o nabavah in razdeljevanju zaščitne in druge opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa, ki so ga ministrstva pripravila za obravnavo na vladi.

Poudaril, je, da ministrstvo za obrambo nima kaj skrivati, pa tudi da je pri nabavah sodelovalo veliko ljudi, velika večina od teh v korist Slovenije. Izpostavil je, da so zaposleni, ki so sodelovali pri dobavah nujno potrebne zaščitne opreme, utrujeni in žalostni, ker se po razkritjih o dobavah opreme vse meče v isti koš.

Po Toninovih besedah so bili v nabave vpleteni vsi resorji in ocenjuje, da je velika večina ljudi delala v javno korist. "Mnogi so delali po 16 ur na dan, čez vikende ... Delali so iskreno za to, da se Sloveniji zagotovi nujna oprema. Zato je prav, da imamo poročilo, iz katerega se bo jasno videlo, kaj je kdo počel," je dejal Tonin. Pokazal je na tabele, v katerih je po njegovih besedah natančno popisano tudi, koliko opreme je bilo v skladiščih, ko so vlado prevzeli, ter koliko in komu je bilo razdeljene.

Ob tem je izpostavil predvsem očitke nekaterih, da naj bi bila za vse odgovorna medresorska delovna skupina, ki jo je vodil državni sekretar ministrstva za obrambo Damijan Jaklin, saj da naj bi tako rekoč "izdajala naročilnice zavodu za blagovne rezerve". Medresorska skupina je po besedah Tonina zgolj preverjala primernost ponudb, tako glede nujnosti nabave opreme, kot glede njene ustreznosti in drugih karakteristik. Dodal je, da je skupina kot ustrezne ocenila le polovico od 59 pogodb, ki so jih podpisali na Zavodu za blagovne rezerve, ki sodi pod ministra Počivalška. 21 pogodb so sicer na Zavodu za blagovne rezerve podpisali še preden je začela delovati Jaklinova komisija. 

Po sklepu vlade je bila medresorska skupina ustanovljena za pomoč blagovnim rezervam. "Če bi v tistih trenutkih blagovne rezerve pustili same, zadostne količine opreme ne bi bilo," je pojasnil. Predstavniki civilne zaščite so tako preverili, ali neko opremo potrebujemo, ministrstvo za zdravje, ali ima ponujena oprema primerne certifikate in tako dalje. "In tu je sodelovalo tako veliko ljudi, da bi se težko dogajale zlorabe," je ocenil Tonin.

Ob tem je navedel, da je od 59 pogodb, ki jih je sklenil zavod za blagovne rezerve, približno polovica takih, ki "imajo kljukice" medresorske skupine, oziroma približno polovica poslov ni imela odobritve medresorske delovne skupine. Hkrati je medresorska skupina odobrila tudi 13 ponudnikov, s katerimi pogodbe niso bile sklenjene.

Med razlogi za to je navedel, da so se določene pogodbe sklepale pred oblikovanjem skupine, "drugi razlog pa je, da so se še vedno sklenile pogodbe, kjer ni bilo teh kljukic". V nekem trenutku je skupina nehala delovati, ker je bilo na "zalogi" več ponudnikov, ki so ustrezali pogojem, a blagovne rezerve niso sklepale pogodb, je dodal. "Glede tega pa morajo oni povedati, zakaj jih niso sklepali, ali niso imeli več finančnih virov ali kaj drugega," je dodal.

Pod črto pa je Tonin izpostavil, da je pomembno to, da je bilo Sloveniji zagotovljene dovolj opreme dobesedno v vojnem stanju. Vsi pa so s svoje funkcije delovali za to, da se pospeši postopke nabav. "Tudi Ivan Gale je pošiljal na medresorsko skupino sporočila, da naj se določeni postopki pospešijo. Pa mu ne moremo očitati, da je lobiral," je dejal Tonin. Kot je dodal, razume tudi ljudi na blagovnih rezervah, da so izgoreli.

Po njegovem prepričanju je treba izpostaviti tiste, ki so vojni dobičkarji, ki so se v teh zgodbah neupravičeno okoristili ali drugemu omogočili neupravičeno korist.

Pahor: Čim prej naj se ugotovi, kaj je res in kaj ne

Predsednik republike Borut Pahor pa je prepričan, da je v najširšem interesu, da se glede očitkov o nepravilnostih pri dobavi opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa, čim prej ugotovi, kaj je res ali kaj ne in da v primeru potrditve nepravilnosti odgovorni odgovarjajo. To je pomembno za vrnitev zaupanja v ravnanje politike, je dejal.

"Mislim, da govorim v imenu velike večine ljudi, ko si želim, da bi pristojne institucije politične in zlasti pravne narave čim prej opravile svoje delo, raziskale sume, da bi se čim prej potrdilo, da je bilo kaj narobe in bi odgovorni za napake odgovarjali ali da ni bilo nič narobe," je na novinarski konferenci dejal Pahor.

Po njegovih besedah je to pomembno, da se vrne zaupanje v ravnanje slovenske politike kot celote. Rahljanje ukrepov glede prepovedi gibanja in drugih, ki so bili sorazmerno sprejeti za to, da smo zelo omejili število okužb in umrlih, daje lahko namreč po Pahorjevih besedah "napačen vtis, da je krize konec. Prvi val je sicer za nami, toda strokovna javnost z veliko verjetnostjo napoveduje, da se bo drugi vrnil".

"Mislim, da se je v prvem mesecu in pol politika kot reprezentanca odlično odrezala, ti sumi pa so vrgli senco na to, sicer vzorno oceno. Če želimo, da bomo kot politična reprezentanca reševali nadaljevanje zdravstvene krize, pa tudi gospodarsko in socialno stisko in politična negotovost, ki se napovedujejo po tem, je v splošnem interesu, da se čim prej ugotovi, kaj je res ali kaj ne in da v primeru potrditve sumov odgovorni tudi odgovarjajo," je dejal predsednik.

Ob tem je izpostavil, da mora do teh ugotovitev priti "čim prej, popolnoma verodostojno, brez pritiskov in utemeljeno".

"Mora se vrniti zaupanje v sodelovanje vseh političnih akterjev v posebnih razmerah in morajo biti odpravljeni sumi, da kdo pri svojem delu položaj izkorišča za osebno okoriščanje ali druge neetične ali neodgovorne prakse, ki to zaupanje krhajo. Treba se je čim prej spet osredotočiti na reševanje težav epidemije in njenih posledic," je pozval predsednik.

KPK: Zavod za blagovne rezerve 28 od 29 obvestil za transparentnost objavil po roku

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je medtem ugotovila, da je Zavod RS za blagovne rezerve 28 od 29 objav prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost poslal v objavo na portal javnih naročil po sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom, čeprav bi glede na določila zakona o javnem naročanju to moral storiti še pred sklenitvijo pogodbe.

Na KPK so pojasnili, da so navedeno ugotovili z vpogledom na portal javnega naročanja. Glede na izredno situacijo v času epidemije covida-19 bi bilo po njihovem mnenju sicer ustrezno tudi, da bi se prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavilo na dan sklenitve pogodbe s ponudnikom zaščitne opreme. V zvezi z objavami prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost je KPK zadevo odstopila Državni revizijski komisiji, ki je pristojna za nadzor nad izvajanjem zakona o javnem naročanju.

Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je potrdil, da jim je protikorupcijska komisija poslala prijavo domnevnega prekrška po zakonu o javnem naročanju, in sicer naj bi do kršitev prišlo pri več kot 50 postopkih, ki jih je imel odprte zavod za blagovne rezerve. Kot je dejal Červek, so zavod za blagovne rezerve zaprosili za dokumentacijo. Ko jo bodo prejeli, bodo pregledali, ali in za kakšne kršitve gre. V tem trenutku pa zadevo težko komentirajo. Prav tako zaradi interesa vodenja morebitnih postopkov pred Državno revizijsko komisijo več informacij ne more podati KPK.

Spomnimo: kaj bodo razkrila poročila?

Po številnih očitkih o netransparentni nabavi zaščitne opreme v času epidemije novega koronavirusa so morali ministri premierju Janezu Janši včeraj dostaviti poročila o omenjenih poslih. Ugotovitve bo sedaj obravnavala vlada in jih nato predvidoma poslala tudi v državni zbor. A ker gre za 'nadzor' ministrstev nad drugimi, večjih odkritij napak ni pričakovati.