"Obvezna dokumentacija je negativni test oziroma potrdilo, da smo bolezen preboleli oziroma smo bili cepljeni. S Hrvaško je eden mogočih problemov ta, da se Slovenija in Hrvaška ne skladata pri izjemah, namreč k Hrvatom je možno potovati na poslovni sestanek, medtem ko obisk lastnine ali plovila pri Hrvatih ni več razlog za izjemo. Vse naše sosednje države pa zahtevajo registracijo, kar pomeni, da sami napišemo, kakšen je razlog našega želenega obiska, in ta razlog potem preverijo. Kava v Trstu utegne biti draga, saj prostočasen obisk Italije ni med dovoljenimi in nas utegne stati med 400 in 1000 evrov, če nas italijanski policisti dobijo in oglobijo. Razmere v naši soseščini se žal ne izboljšujejo, v Avstriji se situacija močno zapleta, tudi v Nemčiji," je kratek pregled možnosti obiska naših sosednjih držav orisal Andrej Šter, vodja konzularne službe na MZZ.
"Veljavnost PCR testa je 48 ur. To zadošča za potovanje, če imamo v načrtu samo obisk sorodnikov ali kaj podobnega, zato lahko z istim testom potujemo tudi nazaj. Za 'smučarijo', ki je po navadi daljša, bomo potrebovali nov test, opravljen v tujini. Sicer pa se je treba malo pozabavati z internetom, na strani UVHVVR so našteti vsi akreditirani laboratoriji v drugih državah, ki lahko izdajo potrdila o opravljenem testu," je svetoval Šter.
"Še vedno je v veljavi naš podčrtan nasvet: premislimo, če je nujno in neobhodno potovati. Ta čarter, ki je včeraj šel iz Ljubljane na Tenerife … Menim, da so organizatorji naredili vse, da je tisto potovanje v danih razmerah optimalno varno, tudi kar se zdravja tiče. A vsi ti previdnostni ukrepi nas ne morejo zavarovati. Tudi doma nismo varni, bo kdo rekel, a potovanje nosi element presenečenja, kar lahko vodi v kakšno neželeno, negativno izkušnjo," je dejal o potovanju kam dlje. Še posebej pa odsvetujejo potovanja, na katerih bi bili po prehodu slovenske meje prepuščeni sami sebi. "Ko se zanesemo na zagotovila in obljube koga, ki ga ni z nami, ko moramo prečkati dva ali tri tranzitna letališča … Nuditi pomoč v takih primerih je skorajda nemogoče."
"Nisem ena tistih, ki je proti cepljenju, poslušam strokovnjake, ki so me prepričali, da je cepivo varno. Vendar pa kot pravnica, ki se ukvarja s temeljnimi človekovimi pravicami, vidim težave pri uvedbi cepilnega potnega lista. Nisem še dobila odgovorov na vprašanja, kaj bo s tistimi, ki se ne smejo cepiti, z nosečnicami, mlajšimi od 16 let, tistimi, ki so preboleli covid in se bodo cepili pozneje … Za vse tiste potovanje potem pač ne bo več možno, kar je diskriminacija," je opozorila Nataša Pirc Musar. "Če smo cepljeni, ne vemo, če nismo še vedno prenašalci," dodaja, zaradi vseh razlogov pa meni, da je uvedba cepilnih potnih listov preuranjena. "Še en razlog je, da cepiva preprosto ni dovolj, ne le pri nas, temveč v vseh državah EU," pravi.
Z njo se strinja tudi Šter, ki dodaja še, da ne vemo, kako dolgo traja naša imunost, zato ne vemo, kako dolgo bi trajala veljavnost cepilnega potnega lista. Opozoril je tudi, da bi se hitro našel nekdo, ki bi to prodajal za malo denarja in brez kakršnekoli utemeljitve. "Sem pa tudi sam pristaš tega, da je treba čim prej precepiti populacijo in ustaviti divjanje virusa," poudarja.
KOMENTARJI (270)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.