Šter: Ne prikrivajte podatka o tem, kje ste bili

Vprašanje je, kako zagotoviti vrnitev v Slovenijo na način, da se tudi tisti, ki ne potujejo, ne bodo znašli v nevarnih pogojih, pravi vodja konzularnega sektorja Andrej Šter. Kot je dejal notranji minister Aleš Hojs, bodo najverjetneje vse evropske države, vključno s Slovenijo, v naslednjih dneh primorane zaostriti režime na meji. Ob tem se v Sloveniji strokovna komisija epidemiologov in zdravnikov nagiba k strogemu zaprtju nadzornih točk na "naših evropskih notranjih mejah".

"Če se Slovenija odloči za vzpostavitev nadzora ali mehanizma, ki bo poskrbel za nadzor na mejah, bo za to potrebna več kot le ena služba," pojasnjuje Šter. Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, ki bo ob prihodu osebe sposoben presoditi, ali oseba sme prestopiti mejo ali ne. To običajno dela Policija. "Drugo vprašanje pa je, ali je oseba zdrava oziroma ali s sabo prinaša zdravstveno tveganje," je dejal Šter in pojasnil, da je za to potrebna druga stroka. 

Tudi cepilni potni list lahko bere le nekdo, ki lahko o njem zdravstveno presoja. "Zato se mora tu uskladiti kar nekaj služb in usklajeno delovati v prid splošne zdravstvene situacije, sicer bomo šli zelo kmalu v takšno zdravstveno stanje, da bomo mi želeli potovati, drugi pa nas ne bodo preveč veseli in nam bodo onemogočali tako prehod meje kot prehod tujih letališč," je še dejal. 

Hojs sicer sam osebno ne verjame, da bi lahko prišlo do kakšnih sprostitev na meji, je pa obljubil, da naj bi šla zaostritev protikoronskih ukrepov na meji v tej smeri, da ne bodo prizadeti "tako občani ob meji kot dvolastniki". Dodal je še, da bo ponovno treba opredeliti izjeme za prehod meje brez testov za okužbo na novi koronavirus, bo pa verjetno za dnevne migrante in tiste, ki se izobražujejo, po njegovem mnenju treba uvesti vsaj sedemdnevno testiranje na okužbo.

Ne prikrivajte podatka o tem, kje ste bili

Zaostritev protikoronskih ukrepov na meji naj bi bila po Hojsovih besedah predvsem poledica "neodgovornosti nekaterih", ki se v zadnjem tednu vračajo predvsem iz eksotičnih držav. Poimensko je ob tem navedel Zanzibar, kjer naj bi bila razširjena predvsem južnoafriška različica novega koronavirusa, za katero velja, da je bolj nalezljiva, cepivo proti covidu-19 pa naj bi bilo proti tej različici omejeno učinkovito.

Dodal je še, da so v zadnjih dneh zabeležili primere, ko tisti, ki prispejo na dunajsko letališče z Zanzibarja, na meji navedejo, da se vračajo zgolj iz Avstrije. "Tega se ne da zajeziti drugače kot s strožjo kontrolo, s strožjim režimom," je še dejal notranji minister.

Kot je dodal Šter, se je konzularna služba skušala organizirati tako, da bi vsem svetovali, naj ne prikrivajo podatka o tem, kje so bili. "Naj torej službam, ki so zadolžene za splošno zdravstveno stanje, posredujejo ta podatek. Ker je veliko bolje, da vedo, od kod je nekdo prišel, saj mu tako lahko svetujejo, kako ravnati naprej," je dejal.

Pojasnil je, da je Zanzibar trenutno sicer najbolj izpostavljen, a da to gotovo velja tudi za vse druge destinacije. "Tudi nekdo, ki se vrača iz Tirolske, kjer je velika obremenjenost z južnoafriškim sevom, bi si zaslužil pozornost naše epidemiološke in zdravstvene stroke," meni. 

Občutek lažne varnosti: Takšna okolja so najnevarnejša, saj promovirajo nekaj, česar trenutno nihče ne more trditi

Kot je dejal Šter, podatki o primerih po vrnitvi z destinacij, kot je na primer Zanzibar, kažejo drugačno sliko kot idilična sporočila, da je "Zanzibar oaza, kamor okužba ne seže". Pri tem je spomnil na dva hrvaška državljana, ki sta bila po prihodu z Zanzibarja okužena z južnoafriško različico koronavirusa, ter našega državljana, ki je umrl, dejal pa je še, da najbrž obstaja še kdo, le da zanj še nismo izvedeli. 

"Menim, da so takšna okolja najnevarnejša, saj promovirajo nekaj, česar trenutno nihče ne more trditi. Ne pri nas, ne v naši soseščini in tudi nikjer po svetu," je povedal o občutku varnosti. Pojasnil je, da so destinacije, kot je Zanzibar, težavne, saj nimajo podatkov o tem, kdo in kako potuje, ker gre za individualna potovanja. Po navadi prek letališč, ki so v naši soseščini. "Lahko da potovanje sicer začnejo pri nas na Brniku, se odpeljejo do Istanbula ali Frankfurta, vendar potem gotovo ne razglašajo, da gredo na Zanzibar."

Kaj se zgodi, če na potovanju zbolimo za covidom-19?

"Jaz se bojim, da tistemu, ki bi v tujini izkazoval znake, da je zbolel za covidom-19, potovanje ne bi bilo omogočeno," pravi Šter in pojasnjuje, da bi bilo potovanje omogočeno le pod karantenskimi pogoji. Kot primer je navedel Slovence, ki so bili pod sumom, da bi lahko bili okuženi, in so bili na Tirolskem. Njih je bilo namreč mogoče pripeljati zgolj z letalom ali pa reševalnim vozilom, ki zagotavlja popolno izolacijo. 

"Ker je to izjemno zahtevno in drago, se je njihov delodajalec odločil, da jim bo raje organiziral bivanje pod karantenskimi pogoji, dokler se dvom glede njihovega zdravja ne odpravi," je povedal. Kdor bi izkazoval znake bolezni in se želel vrniti domov, ima torej zelo zahtevno nalogo, je še pojasnil in dodal, da ima po razumevanju migracijskih pravil to nalogo tudi tisti, ki organizira potovanje v tujino, torej tudi turistične agencije. "Morajo vedeti, kako se bodo odzvali v primeru okužbe ali bolezni," je dejal. 

Za vrnitev v Slovenijo z bližnjih destinacij znotraj EU veljajo pogoji, ki so dokaj znani. Vrnitev z Zanzibarja pa je na primer vrnitev prek veliko večje meje. "Potnik jo lahko prečka tako, da izkazuje pogoje za vrnitev v Slovenijo. Če leti čez letališče v EU, mora dokazovati, da je zdrav, verjetno z negativnim testom, po drugi strani pa mora izpolnjevati pogoje za tranzit v Slovenijo," je povedal. Če gre za letališče zunaj EU, pa mora biti jasno izkazano, kako namerava prečkati to pot, še pravi Šter.

Organizirana skupinska potovanja zagotavljajo večjo sledljivost

Kot pojasnjuje Šter, je situacija veliko bolj predvidljiva in zagotavlja večjo sledljivost, kadar se na pot odpravlja organizirana skupina. "Kot na primer pri zadnjem čarterskem letu na Tenerife," je dejal in pojasnil, da je šlo za skupino, ki je skupaj odšla in se pod enakimi pogoji tudi vrnila. "Vsi so bili testirani ob izhodu in ob vrnitvi, za vsakega pa lahko zdravstvena stroka presodi, če mu je treba pomagati, svetovati ali izreči ukrep karantene." 

"Imam vtis, da so se organizatorji čarterja silno dobro pripravili s stališča zagotavljanja varnosti," je dejal. Med drugim tudi z upoštevanjem in profiliranjem ukrepov in pogojev, ki jih je bilo treba upoštevati na Kanarskih otokih. Nadzor nad vzdrževanjem ustrezne razdalje in dosledno nošenje mask sta tam po poročanju potnikov namreč izjemno upoštevana. "Želel bi si, da bi bilo tudi pri nas tako," je dodal Šter.

"Najnevarnejši pristop: Zdaj pa dovolj, jaz grem, pa kamorkoli že"

Z organiziranimi potovanji po Šterovih besedah nekoliko zmanjšamo logiko, ki je najnevarnejša. "Najnevarnejši je pristop, 'zdaj pa dovolj, jaz grem, pa kamorkoli že'. Potem pa imamo naše na Zanzibarju, v Namibiji, Mehiki, Dominikanski republiki in tako naprej," je naštel. "Vsakemu privoščim sanjsko potovanje, a nikomur ne privoščim, da bi bilo to tudi njegovo zadnje potovanje," je dodal.

Zanzibar je veliko pozornost začel dobivati po oglasih na družbenih omrežjih, ko so promovirali, kako sanjsko je tam. "Koliko je tam dejansko okužb, pa ne vemo," je dejal. Pojasnil je še, da točnih podatkov o tem, koliko Slovencev se je odločilo za potovanje, nimajo, saj da "na srečo živimo v državi, v kateri nam ni treba javiti, kdo, kdaj in kam gre".