Sogovornica si je potrdilo o prebolelosti prejšnji mesec izdelala kar sama doma. "Jaz sem dobila potrdilo v obliki PDF, skenirano. V Fotoshopu sem spremenila ime in datoteko, nato natisnila," je opisala način ponarejanja.
Kdo je pravi prejemnik potrdila in ali je covid res prebolel, ne ve. "Nekdo je verjetno dobil to potrdilo, a jaz te osebe ne poznam, tudi zdravnice ne poznam. To potrdilo so si prijatelji potem podajali med seboj in ga spreminjali in tako je prišlo tudi do mene. Uporabljam ga za obisk kakšnih trgovin, poslovalnic, bank in tako dalje," še opisuje.
Da je to narobe, celo kaznivo, se zaveda. A ker čuti, da ji pogoj PCT krati svobodo, ničesar ne obžaluje. Niti je ni strah, da bi jo odkrili. "Načeloma niti ne hodim v take poslovalnice, kjer čutim nevarnost oziroma možnost inšpekcije. V resnici mi tega potrdila še nikoli ni bilo treba pokazati, ker je bilo vedno dovolj, da sem samo povedala, da pogoj PCT izpolnjujem," dodaja sogovornica.
QR-kode si izposodijo od cepljenih ljudi
Infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19, Mateja Logar, je ob tem jasna, da "je sistem PCT učinkovit toliko, kolikor ga ljudje upoštevajo in kolikor se izvaja nadzor".
Opisani primer pa je le eden od iznajdljivih načinov, kako si zagotoviti družbeno vstopnico – in sploh ni redek. "Nekateri, ki jih poznam, si podobno ponaredijo potrdila in si izposodijo QR-kode od cepljenih ljudi," še razkrije sogovornica.
Identiteta imetnika kode se namreč ne preverja. Nekateri celo poiščejo osebo, ki se cepi zanje. Na Policiji pravijo, da so v zvezi s to problematiko prejeli več prijav, da preverjajo različne informacije, večinoma pa da gre prav za sume kaznivih dejanj ponarejanja listin. Po sredinem razkritju, da so v žalskem zdravstvenem domu za plačilo izdajali potrdila o cepljenju, pa vzbuja skrb misel, koliko je pri nas fiktivno cepljenih. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da niso pristojni za popravljanje občutljivih osebnih podatkov v registru cepljenih oseb, do katerih imajo dostop le pooblaščene osebe in ki so jih vnesli cepitelji, in da bodo prav oni dolžni ukrepati, če bodo ugotovljene kršitve.
V prihodnjih dneh poostren nadzor v regijah s slabšo epidemiološko sliko
"Jaz bi rad, da bi ljudje enkrat razumeli, da se je treba navaditi živeti z virusom. Ne glede na to, kaj je v zakonu in odlokih. To ni igra! Vsi, ki se znajdejo na tak način, ogrožajo ljudi," pa neupoštevanje pogoja PCT komentira direktor NIJZ Milan Krek. "Sistem PCT je namenjen temu, da dejavnosti ostajajo odprte. Nikakor ne gre za diskriminacijo," meni Deana Potza z Zdravstvenega inšpektorata.
Inšpektorji naj bi v prihodnjih dneh okrepili nadzor v regijah s slabšo epidemiološko sliko. Sicer pa še ena nevarna praksa: mnogi, ki se na hitrem testu izkažejo za pozitivne, PCR-testa ne opravijo in širijo okužbo. Po podatkih NIJZ je bilo takšnih samo v septembru 525.
KOMENTARJI (817)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.