-2°C
Podatki za dan: 22. 11. do 24.00
Oboleli
405,418
+3394
+0.8%

1389 novih okužb. Pritisk na bolnišnice se še stopnjuje, zaposleni so izmučeni

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
AVTOR
Natalija Švab / Maja Pavlin / STA /
KOMENTARJI
1579
V nedeljo so pristojni potrdili 1389 novih primerov okužbe s koronavirusom. Pozitivnih je bilo kar 50,9 odstotka testov. Sicer so opravili 2.730 PCR-testov in 19.956 hitrih testov, ki jih ob pozitivnem rezultatu naknadno preverijo še s PCR-testom. V enotah intenzivne terapije se medtem zdravi 276 ljudi, na respirator je priklopljenih 228 bolnikov. Število bolnikov pomeni tudi hud pritisk na osebje, ki se že odraža v številu bolniških odsotnosti, opozarjajo v UKC Maribor. V obeh kliničnih centrih pri nas imajo trenutno v bolniškem staležu 1020 zaposlenih.

VEČ VIDEOVSEBIN

03:24

Iz 24UR: Pritisk na bolnišnice

02:16

Iz SVETA: Izčrpan kader bolniško odsoten

Koliko zdravstvenega kadra bodo bolnišnice še izgubile, preden se bomo izvili iz začaranega kroga koronavirusa? Bolnišnice zdaj poleg odhajanja kadra skrbi tudi izčrpanost. V ljubljanskem UKC Ljubljana je na bolniškem staležu 570 ljudi, v Mariboru 450. Kako daleč lahko ob teh pogojih bolnišnice še širijo svoje covidne kapacitete?

Več kot 300 bolnih in poškodovanih obravnavajo vsak dan, zadnji teden beležijo kar 50-odstotno povečanje covid pozitivnih. To pomeni 25 do 30 covidnih bolnikov na dan plus siva cona. "Dve tretjini do tri četrt vseh sivih pacientov potem postane rdečih oz. potrdimo okužbo. Tak da se bojim, da mi še kar nismo v upadanju, ampak to še kar narašča," je zaskrbljen Gregor Prosen, vodja urgence UKC Maribor.

Kar se pozna tudi na številu hospitaliziranih bolnikov s covidom. "Naj poudarim, da je razlika med drugim in tretjim valom ta, da je takrat veljal "lockdown" in so bili drugi oddelki precej prazni, na voljo je bilo več kadra. Zdaj so travmatologija in podobni oddelki, polni," je na tiskovni konferenci opozoril strokovni direktor UKC Maribor, izr. prof. dr. Matjaž Vogrin.

V obeh kliničnih centrih v bolniškem staležu skupaj 1020 zaposlenih.
V obeh kliničnih centrih v bolniškem staležu skupaj 1020 zaposlenih.FOTO: Shutterstock

Dejal je, da so imeli pred koronsko krizo 27 intenzivnih postelj, to število so zdaj zmanjšali le za tri, imajo pa 53 covidnih pacientov, ki potrebujejo intenzivno nego, kar pomeni hud pritisk predvsem na osebje. Ta se odraža tudi v številu bolniških odsotnosti. Od skupno 3677 zaposlenih v UKC Maribor jih trenutno iz različnih razlogov manjka 821, ob tem pa je trenutno kar 450 zaposlenih v bolniškem staležu, tudi zaradi izgorelosti, kar pomeni, da jih dejansko dela nekaj več kot 2400.

"Na intenzivni covidni terapiji je razporejenih 123 medicinskih sester, od katerih jih je trenutno 40 v bolniški. To kaže na popolno izčrpanost in tega nas je morda najbolj strah, kako dolgo zaposleni še lahko zdržijo v takšnem tempu," je dejal Vogrin.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman ob tem poudarja, da so delovne obremenitve in razporedi, ki se dogajajo na teh oddelkih, nenormalni. "Ni več prostega dneva. Kolegice in kolegi delajo vsaj šest dni v tednu; seštevki ur so na koncu vedno 200, 220, 240 tudi 260 ur," pravi.

"Bojim se, da bomo morali prej ali slej priznati, da ne bomo zmogli do konca. Enostavno bo zmanjkalo kadra in varnosti," ob tem dodaja Prosen. Že zdaj v intenzivnih enotah za enega bolnika skrbita dve medicinski sestri namesto štirih, še ti dve pa pogosto nista dovolj usposobljeni.

'Točka zloma' so lahko intenzivne postelje

Ob več kot 50-odstotnem deležu pozitivnih ter podhranjenem in izčrpanem kadru je na mestu še vprašanje, koliko časa lahko takšen pritisk zdržijo tudi bolnišnice. Vogrin je ocenil, da bi "točka zloma" lahko bilo prav število intenzivnih postelj.

"Kar pa za nas seveda pomeni potencialno izredno težko stanje. Bojim se, kaj bomo s pacienti, ki so hudo bolni, a jih ne bomo mogli hospitalizirati v bolnišnici, tako kot smo jih lahko do zdaj," dodaja Prosen.

Enega intenzivnega pacienta bodo sicer premestili v Slovenj Gradec, da bi izpraznili mesto za morebitne nove paciente iz urgentnega centra. "To je pravzaprav naša zadnja prosta postelja," je ob tem dejala  v. d. strokovne direktorice SB Slovenj Gradec Natalija Kranjc ter dodala, da si bolnišnice pomagajo in sodelujejo pri iskanju prostih postelj.

Intenzivna terapija na covidnem oddelku v UKC Maribor
Intenzivna terapija na covidnem oddelku v UKC MariborFOTO: UKC Maribor

"Morda smo sposobni zagotoviti še kakšno posteljo ali dve. Več kot to pa ne," je dejal. Alternativna prostorska možnost so tudi operacijske dvorane, a osnovna težava je osebje. Zdaj z intenzivnimi pacienti dela manj kadra, ki je tudi manj usposobljen, je opozoril.

Na covidne oddelke je prerazporejenih okoli 450 zaposlenih, zato so se čakalne dobe na ostalih programih podaljšale. "Samo na ortopediji čaka tisoč ljudi več kot prej," je povedal Vogrin. "Za covidne paciente je odlično poskrbljeno, a kolateralna škoda je ogromna," je dodal.

Zmanjšali so tudi številne druge programe, da lahko oskrbujejo covidne paciente, operirajo denimo samo še onkološke in nujne paciente, drugih pa ne. Na kirurgiji, kjer običajno poteka program v vsaj 15 ali 16 operacijskih dvoranah, danes delajo samo v petih.

Z zadnjimi močmi tako branijo še zadnji dve trdnjavi. Kot je dejal Vogrin, vse sile usmerjajo v to, da onkološkega programa ne bi dodatno obremenjevali. Prav tako "ne sme pasti urgentni center". 

Medtem pa že potekajo zadnja usklajevanja, kako zagotoviti še nekaj postelj, da bo prostora tudi za tiste, ki bodo intenzivno nego potrebovali v prihodnjih dneh. Po besedah Vogrina se število bolnikov s covidom-19 v Sloveniji najhitreje povečuje prav v Podravju, zato so polne že vse bolnišnice v regiji. Ob tem je opozoril, da "smo v Sloveniji zelo blizu Bergama".

Crnjac: UKC Maribor na najbolj kritični točki doslej

UKC) Maribor je trenutno zaradi navala bolnikov s covidom-19 in posledičnega krčenja obravnav ostalih bolnikov na najbolj kritični točki v svojem obstoju, je na današnji seji sveta zavoda opozoril direktor Anton Crnjac. Ob poročanju svetu zavoda o trenutnem stanju v kliničnem centru je dejal, da se položaj stalno spreminja, zato se krizni štab sestaja večkrat dnevno in sproti prilagaja delovanje zdravstvenih ekip.

Število bolnikov v intenzivnih enotah je najvišje od začetka epidemije, kmalu bodo presegli tudi doslej najvišje število bolnikov v akutni obravnavi. Ker je mariborski po velikosti in številu zaposlenih manjši od ljubljanskega kliničnega centra, je po besedah Vogrina proporcionalno mnogo bolj obremenjen.

V prihodnje je v državi po besedah Vogrina nujno treba povečati število intenzivnih postelj in ustaviti odliv zdravstvenega kadra iz bolnišnic. Novo sprejeta zakonodaja o vlaganjih v zdravstvo je po njegovih ocenah dobra, a jo je treba uresničiti.

Na poziv na pomoč se je odzvalo že okoli 200 zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov

Zdravniška zbornica je medtem sporočila, da se je preko elektronskega obrazca za mobilizacijo kadra na najbolj obremenjena delovišča, ki je nastal v okviru odbora za zasebno dejavnost Zdravniške zbornice Slovenije, za pomoč do petka zjutraj ponudilo 215 pretežno zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Poleg zdravnikov in zobozdravnikov so zasebni izvajalci ponudili pomoč diplomiranih in srednjih medicinskih sester ter administrativnega in pomožnega osebja. Zobozdravniki pa so izrazili veliko pripravljenost za vključevanje v delo na cepilnih centrih in na točkah za jemanje brisov.

Koronavirus
KoronavirusFOTO: Shutterstock

"Podpis pogodbe za delo v drugem zdravstvenem zavodu je obvezna pravna podlaga za delo. Kolikor so Zdravniško zbornico Slovenije seznanili njeni člani, podpisovanje pogodb večinoma poteka zgledno. Smo pa bili obveščeni, da so nekateri direktorji zdravstvenih domov kadrovsko pomoč od koncesionarjev zahtevali tudi brez plačila in brez urejenih pogodb. Zbornica je zato na javne zavode naslovila dopis in jih v njem pozvala, naj aktivno pristopijo k sklenitvi ustreznih pogodb za vključitev kadrov, ki so izkazali pripravljenost za delo v njihovih javnih zavodih. Zbornica je zavode tudi opozorila, da delo brez ustrezno sklenjene pogodbe ni dopustno in predvsem ni zakonito. Hkrati je zbornica zavode pozivala, naj ustrezno uredijo tudi razmerja z izvajalci in njihovimi delavci, ki se že vključujejo v delo njihovih zavodov, ter jim zagotovijo ustrezno plačilo za njihovo delo za ves čas njihovega vključevanja," so še sporočili. 

V nedeljo zabeležili 1389 novih okužb

Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh je 2123, v zadnjih sedmih dneh pa 3156, kažejo podatki Sledilnika za covid-19. 

Po podatkih Sledilnika za covid-19 je pri nas hospitaliziranih 1162 ljudi, včeraj so jih hospitalizirali 85. V enotah intenzivne terapije je 276 ljudi, 11 več kot dan prej. Na respirator je priklopljenih 228 bolnikov. Intubiranih je 191 ljudi ali pet več kot dan prej. Umrlo je še 17 bolnikov s covidom-19, skupaj žal že 5080.

Stanje v UKC Maribor
Stanje v UKC MariborFOTO: UKC Maribor

Iz UKC Maribor so medtem sporočili, da je pri njih trenutno hospitaliziranih 191 pacientov. Povprečna starost pacientov na akutnih oddelkih je 68,8 leta.  Na oddelku covidne pediatrije sta dva bolnika.

Povprečna starost pacientov na  covidni intenzivni terapiji je medtem 66 let. Na tem oddelku imajo sicer 53 pacientov, od tega jih je 11 polno cepljenih (20,75 odstotka).

Letošnji finančni načrt UKC Maribor cilja na uravnoteženi rezultat

Člani sveta UKC Maribor so se seznanili z informacijo o poslovanju UKC Maribor v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ki nakazuje skoraj štiri milijone evrov presežka odhodkov nad prihodki.

Crnjac je povedal, da je ob njegovem prevzemu položaja direktorja junija letos izguba znašala šest milijonov evrov. Med ugotovljenimi problematičnimi točkami so bile "enormne zaloge zdravil in medicinskega materiala", zato so z njihovim zmanjšanjem že dosegli določene prihranke. "A vse se je postavilo na glavo z novim valom epidemije," je dejal. "V danih razmerah je naša glavna skrb kvalitetna obravnava covidnih bolnikov. Posebni časi so in sedaj je nemogoče govoriti o kakšnih varčevalnih ukrepih v bolnišnici," je dodal.

Pomočnica direktorja za ekonomske zadeve Suzana Kranjc je pojasnila, da so letos obravnavali manj bolnikov od načrtovanega, a tisti, ki so pristali v kliničnem centru, so potrebovali zahtevnejše storitve. Načrtovani odhodki v sprejetem finančnem načrtu, ki letos cilja na uravnoteženi rezultat, so najbolj preseženi pri stroških materiala, z oktobrom pa opažajo zaskrbljujočo rast stroškov energentov.

Nekatere člane sveta zavoda je zanimalo, zakaj UKC Maribor med poletjem ni nadoknadil izpada v obravnavah. Vogrin je pojasnil, da so zaposlenim morali omogočiti počitek po izjemno zahtevnem spomladanskem obdobju. "Zaradi covidnih razmer enostavno ni mogoča večja storilnost," je zatrdil.

Svet zavoda je sicer odobril posebni program za skrajševanje čakalnih dob na področju kardiologije, radiologije in ortopedije.