Potrdili 666 novih okužb

Potem ko so v torek potrdili kar 764 novih okužb, so jih v sredo slabih sto manj – odkrili so jih 666. Opravili so 3611 PCR-testov, delež pozitivnih tako znaša kar 18,4 odstotka. Povedano drugače: pozitiven je skoraj vsak peti test. Žal smo zabeležili tudi tri nove smrti, covid-19 je tako v Sloveniji doslej zahteval že 4781 življenj. 

V sredo so opravili tudi 20.368 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR-testiranjem.

Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 6045 aktivnih primerov okužbe. Povprečje okužb za zadnjih sedem dni pa znaša 491, kar je 23 več kot dan prej. V bolnišnicah se zdravi 162 ljudi, 40 (tri več kot včeraj) jih obravnavajo v enotah intenzivne terapije.

14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev je z včerajšnjih 270 narasla na 283. Slovenija po kriterijih ECDC tako ostaja v rdeči fazi, a nam že grozi tudi temno rdeča. Dosegli jo bomo, ko se bo 14-dnevna pojavnost povzpela na 500. Po napovedih Instituta Jožef Stefan (IJS) se bo to zgodilo že čez dva tedna. Obalno-kraška regija sicer ta pogoj že izpolnjuje, zelo blizu omenjeni meji pa je tudi goriška.  

Ob tem imamo v Sloveniji še vedno (pre)nizko precepljenost, vse predvidene odmerke je prejelo 908 tisoč oseb oziroma 43 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, čeprav podatki o okužbah govorijo močno v prid odločitvi za cepljenje. Od začetka marca pa do 26. avgusta so zabeležili le 1926 okužb med zaščitenimi s cepivom, medtem ko jih je bilo med ostalo populacijo kar 262.561. V bolnišnicah se je zdravilo 80 cepljenih in 3203 ostalih. 

Pandemski načrt UKC Maribor   

Četrti val je že tu, je poudaril strokovni direktor UKC Maribor, prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. med. "Številke eksponentno rastejo. Še pred tremi tedni smo imeli v naši ustanovi hospitaliziranih pet bolnikov, pred dvema tednoma deset bolnikov, prejšnji teden 20 in danes 40 bolnikov, od katerih jih 12 potrebuje intenzivno terapijo," je dejal. Pacienti so v povprečju stari med 60 in 65 let, a so med njimi tudi precej mlajši. Najmlajši pacient na intenzivni terapiji ima tako le 40 let, je še povedal Vogrin.

Pacienti so trenutno hospitaliziranih na oddelkih na psihiatrijo in nevrokirurgijo, a so že predvideni naslednji koraki. Tako bodo že v petek oziroma preko vikenda vse paciente z oddelka za infekcijske bolezni premestili drugam, večino na kliniko za interno medicino, in stavbo v celoti namenili covidnim bolnikom. Sledila bosta še oddelek za pljučne bolezni na Pohorju in prvo nadstropje ginekološke klinike.  

Programov zaenkrat še niso krčili, a se bo to najverjetneje že v kratkem zgodilo, je povedal Vogrin: "Pričakujem, da bomo morali že od ponedeljka naprej krčiti posamezne programe. Kateri to bodo, bo prepuščeno tudi predstojnikom posameznih oddelkov. Na njih je, da delo organizirajo na ta način, da čim manj trpijo ljudje, ki potrebujejo zdravljenje takoj oziroma v bližnji prihodnosti." 

Najprej bodo predvidoma ustavili programe, kjer pacienti ne potrebujejo takojšnje obravnave, a tudi v teh primerih -  gre na primer za revmatološke in ortopedske paciente - lahko predolgo čakanje poslabša bolezensko sliko in zdravljenje zato ni več tako uspešno ali celo ni več mogoče. 

Da priliv covidnih bolnikov, ki so sicer v manjšini, lahko pomeni nove zastoje v krajšanju čakalnih vrst, priznava tudi direktor UKC Maribor, prof. dr. Anton Crnjac, dr. med. "Ljudje bodo morali sprejeti dejstvo, da je cepivo najbolj uspešen način varovanja pred to infekcijo in da bi z zadostnim številom precepljenih ljudi bolnišnice veliko uspešnejše opravljale svoj program. Ljudje, dajte se cepiti, pomagajte svojcem, pomagajte ljudem, ki čakajo na obravnavo, ki bo lahko nekoliko okrnjena," je pozval. 

Vogrin je še zagotovil, da imajo opreme dovolj, jih pa pesti kadrovska stiska. 

ECDC: Poživitveni odmerek za večino populacije še ni nujno potreben

V celoti cepljeni posamezniki v splošni populaciji poživitvenega odmerek cepiva proti covidu-19 trenutno še ne potrebujejo nujno, je danes sporočil Evropski center za preprečevanje bolezni (ECDC). Kot pa dodaja, je smiselno o uvedbi dodatnega odmerka razmisliti za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

ECDC opozarja, da je pomembno razlikovati med poživitvenim odmerkom za ljudi, ki so se ustrezno odzvali na primarno cepljenje, in dodatnim odmerkom za tiste z oslabljenim imunskim sistemom, katerih imunski sistem se na cepljenje ni ustrezno odzval.

"Vsa cepiva, odobrena v EU/EGP (Evropskem gospodarskem prostoru), trenutno nudijo odlično zaščito pred hospitalizacijo, hudim potekom bolezni in smrtjo zaradi covida-19, medtem ko približno eden od treh odraslih starejših od 18 let v EU/EGP še vedno ni v celoti cepljen," je na spletni strani zapisal ECDC, ki je prav tako opozoril, da bi morala biti trenutno prednostna naloga precepiti populacijo, ki še ni prijela prvih dveh odmerkov cepiva, in upoštevati ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

Evropska agencija za zdravila (EMA) trenutno še ocenjuje podatke v zvezi s poživitvenimi odmerki. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je kritizirala bogate države, ki so začele prebivalce cepiti s poživitvenim odmerkom, medtem ko revnejše države še vedno nimajo dostopa do cepiva. Iz organizacije so avgusta sporočili, da znanstveni podatki niso pokazali potrebe po poživitvenem odmerku.

Kot je za oddajo 24UR povedal dr. Borut Štrukelj, je cepiv za Slovence in Slovenke dovolj. "Če se nekdo, ki je bil cepljen z dvema odmerkoma, cepi po nekako petih do šestih mesecih s tretjim odmerkom, potem raven protiteles naraste za nekako 300 odstotkov, skratka smo zaščiteni," je pojasnil.

Pred petimi meseci, 2. aprila letos, je bilo polno cepljenih 121.291 prebivalcev. Večina stanovalcev v domovih za starejše in zdravstvenih delavcev, ki se bodo lahko ponovno cepili prvi. "Zato bi bilo pravzaprav nesmiselno čakati na to, da bo mogoče celo prišla sezonska gripa, ali kakšen drugi infekt in bi v tem primeru imeli celo dvojno okužbo," je dejal Štrukelj.

Kot je za oddajo 24UR potrdil državni koordinator Jelko Kacin, so skladišča polna cepiva, ki se že kopiči, zato tudi sam s tretjim odmerkom nima težav. Deležu Pfizerja celo grozi, da mu bo oktobra potekel rok.

Še dodatno nevarnost predstavlja čisto nov sev, ki so ga odkrili v Južni Ameriki, v Kolumbiji je za to, zdaj že 12-to različico koronavirusa, zbolelo že 40 odstotkov okuženih. Širi se tudi po ZDA in v Veliki Britaniji. "V Sloveniji te različice še ni. V kolikor imamo protitelesa, ki so narejena na osnovi osnovnega cepiva, je število protiteles veliko, ampak ta nabor pa počasi pada. In z vsako novo mutacijo je nabor manjši," pravi Štrukelj.

Ali povedano drugače: z vsako novo različico je zaščita, tudi če smo cepljeni, manjša. Zato je tako nujno, pravi Štrukelj, da se nas čim prej cepi čim več.