'Vidi se, da vsi otroci doma niso imeli enakih pogojev'

"Vrgli smo se v vodo in plavali," zadnje tri mesece opiše Damjana Korošec, ravnateljica OŠ Nove Fužine v Ljubljani. Takšnih izkušenj do zdaj ni imela nobena slovenska šola, zato so se morali vsi skupaj sproti učiti in prilagajati novim okoliščinam. Sprva sta bila prisotna strah in negotovost z vseh strani – tako pri učiteljih kot pri učencih in starših. "Situacija, v kateri smo bili (in delno še vedno smo), je bila nenavadna, izredna in nepričakovana. Zato so bili taki tudi odzivi posameznikov in družbe na izzive, ki jih je situacija prinesla," dodaja Mojca Lazar Doberlet, ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Trbovlje.

Kot ocenjujejo na Zavodu za šolstvo, so se v času izobraževanja na daljavo vse šole v Sloveniji zelo angažirale, zato menijo, da je bilo izobraževanje na daljavo v posebnih razmerah uspešno izvedeno. Trenutno poteka obširna raziskava v zvezi z izobraževanjem na daljavo, v katero so zajeti ravnatelji, učenci, dijaki in učitelji. Izsledke raziskave bodo na Zavodu za šolstvo predvidoma predstavili v začetku julija. 

"V povezavi z rezultati raziskave in zbranimi podatki v času izobraževanja na daljavo bomo skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pripravili izhodišča, ki jih bodo šole prejele do konca junija 2020. Pripravljamo pa tudi različne oblike usposabljanj za učitelje in ravnatelje, da bomo vsi skupaj še bolje pripravljeni v primeru ponovne potrebe po zapiranju oddelkov ali šol jeseni," nam je pojasnil Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo.

'Videlo se je, da vsi otroci doma niso imeli enakih pogojev'

Potem ko so otroci znova prišli v šole, se je takoj videlo, kdo je doma delal in kdo ne, pravi ravnateljica OŠ Nova Fužine. Poleg tega je opozorila, da se je "takoj videlo, da vsi otroci doma niso imeli enakih pogojev" za šolanje. Vsi namreč doma niso imeli na voljo računalnika oziroma osnovne opreme. "Tistim, ki niso imeli ničesar, smo jim jo mi zagotovili preko Zveze prijateljev mladine, nekaj pa tudi preko ministrstva," je pojasnila Koroščeva. 

Tudi osnovnošolska učiteljica Alenka je dejala, da so se pri organizaciji dela že na samem začetku morali prilagoditi na dejstvo, da vsi učenci niso imeli enakih možnosti za dostop do spletnih vsebin. "Nekateri niso imeli spletnih kamer, večina si je računalnik delila s sorojenci ali pa še celo s starši, ki so delali od doma, nekateri tudi niso imeli nameščene ustrezne programske opreme," je naštela in dejala, da je šola s pomočjo občine in različnih donatorjev hitro pristopila k reševanju posameznih stisk. 

In takšnih otrok v Sloveniji ni bilo malo. Na Zavodu za šolstvo sicer nimajo natančnih podatkov o tem, koliko otrok ni imelo dostopa do računalnikov in spleta. "Smo pa, skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in drugimi organizacijami, v času izobraževanja na daljavo poskrbeli za donacijo IKT opreme več kot 1200 učencem," je dejal direktor Zavoda za šolstvo. 

Da se to ne bi ponovilo, če bi se morali otroci prihodnje šolsko leto znova šolati od doma, je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ta teden ministrstvu za izobraževanje zagotovila štiri milijone evrov za orodja za izvajanje izobraževanja na daljavo ter za nakup 4220 prenosnih računalnikov za tiste, ki nimajo potrebne opreme. Ta korak v šolah pozdravljajo. "Menim, da je vsem učencem tudi v prihodnje treba zagotoviti dostop do informacijske tehnologije, ne glede na to, ali se bo zgodila druga faza izbruha koronavirusa ali ne. Učenci enostavno osnovno računalniško opremo potrebujejo za potrebe pouka na sploh, ne le za pouk na daljavo," je opozorila učiteljica Alenka. 

Prednosti in pomanjkljivosti pouka na daljavo

Ker je vsak učenec in učitelj zgodba zase, so vsi pouk na daljavo tudi drugače doživljali. "Ker še nikoli nismo bili v podobni situaciji, se je vsak znašel po svoje. S svojim razredom sem se takoj povezala preko aplikacije za pametne telefone Viber (učenci so bili namreč tovrstnih aplikacij še najbolj vajeni), ki nam je omogočala nemoteno komuniciranje – vsak dan, preko celega dneva," pravi osnovnošolska učiteljica, ki vidi prednosti pouka na daljavo predvsem v tem, da so učenci pridobili nove računalniške spretnosti, razvili sposobnost samodiscipline pri organizaciji dela in razporeditvi časa ter spoznali, da sami nosijo poglaviten del odgovornosti za učenje.

V Društvu Svet Staršev so opozorili, da tudi nekateri učitelji niso bili tehnično dobro usposobljeni. "Mlajša generacija učiteljev se je relativno hitro adaptirala in znašla, predvsem učitelji srednjih let in starejši pa niso vedeli, da je treba pri tej vrsti poučevanja ubrati popolnoma drugačen koncept," so dejali. 

Tako šole kot otroci in njihovi starši pa kot največjo pomanjkljivost pouka na daljavo izpostavljajo pomanjkanje druženja oziroma osebnega stika. "Pri običajnem pouku lahko neposredno poteka ustrezna komunikacija, ki omogoča, da učenci v trenutku dobijo povratno informacijo. Pogrešali so tudi druženje z vrstniki in različne šolske aktivnosti, ob prihodu nazaj v šolo pa so se predvsem bali povečanega obsega ocenjevanja, do katerega pa seveda ni prišlo, saj je bilo število ocen zmanjšano na minimum, ocenjevanje, ki je bilo večinoma izvedeno še v obdobju pouka na daljavo, pa smo tudi prilagodili okoliščinam," je še pojasnila učiteljica. 

Tudi ravnateljica Lazar Doberlet poudarja nenadomestljivost osebnega stika. "Pri pouku (v živo) lahko učitelji celostno spremljamo otroke, jim pomagamo pri premagovanju učnih in drugih težav, jim svetujemo, jih usmerjamo, motiviramo v varnem in spodbudnem učnem okolju. Učitelj ni le podajalec novih vsebin, saj se danes veliko več vsebin najde na spletu, kot jih lahko posreduje učitelj, a neposreden stik otroka z odgovorno odraslo osebo, ki zna in zmore poslušati, svetovati, usmerjati, učiti kritičnega presojanja, delno vplivati na starše, sorodnike, okolico, vrstnike …, je bolj pomemben kot zgolj posredovanje novih učnih vsebin," je poudarila. 

Šolska anketa je pokazala, da je največje težave učencem oziroma staršem povzročala odsotnost razlage učne snovi – bodisi v živo ali kako drugače. "Prav tako so posamezni starši izpostavili, da so pri nekaterih učiteljih pogrešali dodatne povratne informacije otrokom. Nekateri starši niso imeli dovolj časa, da bi skupaj z otrokom opravili vso naloženo delo za šolo oziroma da bi sedeli pri otroku, dokler se ne bi naučil," pravi ravnateljica trboveljske osnovne šole.

Kot pozitivno pri izobraževanju na daljavo pa so starši in učenci navajali samostojno delo, samostojno razporejanje časa, kdaj opravljati naloge, navajanje na samoorganizacijo in samodisciplino ter preživljanje časa v domačem okolju. Otrokom pa je seveda bilo všeč tudi to, da so lahko za reševanje in učenje uporabljali sodobne tehnologije.

'Težave se pojavijo zaradi napačnega koncepta poučevanja na daljavo'

V Društvu Svet staršev poudarjajo razlike v prednostih pouka na daljavo med osnovnošolskimi in srednješolskimi učenci. "Otroci devetletke še niso dorasli in nimajo dovolj odgovornosti ter so v stanju šele razvijajočih se razvojnih stopenj. Poleg tega njihove razvojne stopnje potrebujejo socialno druženje, kar na daljavo ni izvedljivo. Drugače je v srednjih šolah, kjer se je izkazalo za precej pozitivno. Ni stroškov s prevozi, nastanitvami, ni slabe prehrane, zato imajo več časa za učenje, ki ga lahko izrabijo, ko jim najbolj odgovarja. Tak način šolanja bi lahko bistveno prispeval k zmanjševanju stroškov šolajočih dijakov," menijo. 

So pa v društvu opozorili na povsem praktične težave, s katerimi so se soočale družine, kjer so tudi starši delali od doma: "Težave se pojavijo zaradi napačnega koncepta poučevanja na daljavo. Tako je na primer moralo delati na daleč pet družinskih članov: starša s službo in trije otroci s šolo. Doba računalnikov je mimo, aktualne so majhne mobilne naprave. V tem primeru bi morala družina imeti pet računalnikov in hiter internetni dostop. To je danes misija nemogoče. Tehnologije za poučevanje na način Marije Terezije preprosto ni in je nikoli ne bo." Poleg tega doma marsikje nimajo dovolj prostora, da bi lahko vsi v miru delali, otroci pa so pogosto skupaj v eni sobi. 

Kaj je še razkril nov način dela?

Večina šol je v času, ko je pouk potekal na daljavo, izvedla ankete med učitelji, učenci in starši. Med drugim so preverjali tudi dostop in obvladanje računalniških orodij. Na trboveljski osnovni šoli so sicer ugotovili, da so imele vse družine urejen dostop do informacijske tehnologije, nekateri (osem odstotkov) so imeli manjše težave z njihovo uporabo, osem odstotkov pa je bilo takih staršev oziroma skrbnikov otrok, ki dela z računalnikom oziroma tabličnim računalnikom ne obvladajo.

"Pri izobraževanju na daljavo je bila učencem najbolj v pomoč šolska spletna stran oziroma napotki za šolsko delo na tej strani. Prav tako so jim delo olajšali napotki učiteljev po elektronski pošti ali telefonu. Anketa je še pokazala, da socialnih omrežij in izobraževalnih oddaj na televiziji ali internetu skoraj niso uporabljali," je dejala ravnateljica Lazar Doberlet. 

Pouk na daljavo je razkril tudi (slabo) opremljenost šol za izvajanje pouka v spletnih učilnicah, saj je bilo predvsem na začetku precej improvizacije. "Začetnim krčem so sledile različne popestritve (športni izzivi, nagradni natečaji, povabila …), ki so bile dostopne vsem učencem na šolski spletni strani in na družbenih omrežjih," pravi Lazar Doberlet. 

Šolski sistem je zdaj pred izzivom, da sistemsko uredi delo v spletnih učilnicah. Pouk na daljavo pa je pokazal tudi, kako preobsežna je snov, ki jo morajo po šolskem programu v razredih predelati. "Prevetriti bi bilo treba učne načrte, izločiti balast faktografskih podatkov in vsem učencem omogočiti dostop do informacijske tehnologije. Smotrno bi bilo tudi uvrstiti računalništvo med obvezne predmete, saj je tovrstno znanje v sodobnem svetu nepogrešljivo," meni učiteljica Alenka. 

S tem se strinjajo tudi ravnatelji. "Pomembno pa je tudi to, da otroke bolj vključimo v pridobivanje računalniških kompetenc, zato bomo v trenutni situaciji spodbujali obisk obveznih in neobveznih izbirnih predmetov s področja računalništva. V bližnji prihodnosti pa mora država spoznati (?) in priznati, da je nujno treba spremeniti obstoječi normativ glede zaposlitve računalnikarja, organizatorja informacijskih dejavnosti v zavodih, ter povečati število ur pouka, namenjenega učenju računalništva (tudi pri najmlajših učencih)," opozarja ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Trbovlje.

'Pouk na daljavo le izhod v sili'

Na pouk na daljavo so se po treh tednih navadili vsi, čeprav so si po štirih tednih otroci zaželeli druženja s svojimi sošolci. Podobne občutke oziroma željo po pristnih stikih pa so zaznali tudi pri učiteljih. Po petih tedni pa, pravi Koroščeva, so se vsi že tako navadili na novo realnost, da jim je bilo vseeno, če bi se pouk na daljavo nadaljeval kar do konca šolskega leta. 

Kot pravi ravnateljica Lazar Doberlet, se je junija v šolo vrnila večina učencev. "So se pa štiri družine odločile, da zaradi osebnih, družinskih razlogov otrok (še) ne pošljejo v šolo. Čeprav se je formalno izobraževanje na daljavo končalo, pa s temi otroki oziroma njihovimi družinami ostajamo v kontaktih, spodbujamo otroke k učenju, k opravljanju različnih nalog, k razvijanju veščin, jim ponujamo alternativne možnosti preverjanja in ocenjevanja znanja," je pojasnila ravnateljica. 

Večina šol upa, da prihodnje šolsko leto ne bo treba znova delati na daljavo. "Pouk na daljavo ni primerna oblika dela za učence v osnovni šoli, ampak je le izhod v sili. Za boljše delo na daljavo pa je treba omogočiti enake možnosti za vse učence in učitelje v vseh pogledih. Veliko smo se v tem času naučili, kar pomeni, da bi jeseni delali boljše, mislim pa, da ni dovolj utečen, da bi ta oblika dela enakovredno nadomestila delo v šoli," meni ravnatelj OŠ Stražišče Kranj Pavel Srečnik. Ravnateljica OŠ Nove Fužine Damjana Korošec pa je dejala, da razmišljajo, da bi tak način poučevanja vsaj deloma ohranili za tiste otroke, ki bodo zaradi bolezni dlje časa odsotni od pouka. 

Na šolah pričakujejo, da bo čez poletje ministrstvo na podlagi dosedanjih izkušenj pripravilo poenotene strokovne usmeritve glede pouka na daljavo in predvsem šolam pravočasno sporočilo, če bo treba znova ostati doma.