Na poziv ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec se je odzvalo že več kot 450 študentov, delavcev na čakanju, brezposelnih, upokojencev in samozaposlenih. Med iskalci prevladujejo poleg hmeljarjev iz Savinjske doline tudi pridelovalci jagodičja iz Posavja, vrtnarji in pridelovalci zelenjave z različnih območij. Toda medtem ko ministrstvo pozdravlja odziv državljank in državljanov, sindikati opozarjajo na izkoriščevalske zanke, pred katerimi naj bi ministrstvo zamižalo na eno oko. 

Ministrstvo je namreč ob vsem tudi poudarilo, da samo ne bo določalo višine plačila, saj je to poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve. Minimalna urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu je sicer določena skladno z Zakonom o kmetijstvu.

In ravno na Zakon o kmetijstvu opozarjajo v Delavski svetovalnici. Pri tem izpostavljajo 105d člen, ki med drugim pravi, da najnižjo bruto urno postavko enkrat letno določi minister, pristojen za kmetijstvo, in sicer najpozneje do 1. aprila v koledarskem letu. To se seveda ni zgodilo, saj je ministrica jasno povedala, da se bodo o tem dogovarjali delodajalci in zaposleni. Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić zato ministrico obtožuje sprenevedanja in še dodaja, da je minimalna bruto urna postavka za sezonske delavce v kmetijstvu pod zneskom minimalne plače. 

Ob tem je opozoril tudi na to, da niti ena izmed aktualnih ponudb za sezonsko delo, objavljenih na strani Zavoda RS za zaposlovanje, nima zapisanega plačila za delo. Poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve, o katerem govori ministrstvo, pa je označil za izkoriščanje v preobleki, s katerim je ministrstvo "izbrisalo sezonske delavce iz delovnopravnega varstva ter jih spremenilo v pogodbenike oziroma izvajalce".

Ministrstvo odgovarja: Nekateri so pripravljeni delati brezplačno

Na zapis Delavske svetovalnice so se odzvali tudi na kmetijskem ministrstvu, kjer zatrjujejo, da njihov poziv nikakor ni bil povezan z izkoriščanjem delavcev ter da morajo biti vsa dela opravljena v skladu z delovnopravno zakonodajo. "Marsikdo, ki se je javil na poziv, je pripravljen priti pomagat in delat na kmetijo brezplačno," pravijo in dodajajo, da je bilo vseeno nekaj tistih, ki so spraševali po plačilu. Kot so nam odgovorili na vprašanja, ministrstvo ni pristojno za določanje višine plačila za opravljanje dela, zakonski minimum pa da ni zavezujoč.

"Zakon določa, da se višina najnižje bruto urne postavke usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje januar do december preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem. Vendar zakonski minimum ni zavezujoč ter navzgor ni omejen," odgovarjajo na ministrstvu.

Na ministrstvu so ob tem še enkrat izkoristili priložnost, da so poudarili številne ukrepe, ki jih je v času epidemije novega koronavirusa sprejela aktualna vlada in zaradi katerih bo številnim v kmetijstvu, živilski industriji, ribištvu in gozdarstvu lažje ter znova dodali, da je veliko ljudi pripravljenih priskočiti na pomoč brezplačno. 

"Velik interes za pomoč na kmetijah v samo nekaj dneh je dokaz, da so Slovenci pripravljeni pomagati, tudi brezplačno, bodisi ker to želijo početi in imajo čas, bodisi ker nimajo dela, bodisi za plačilo. Zato ni potrebe, da bi v tem času dajali prednost tuji delovni sili pred domačo, ki želi in je pripravljena pomagati na kmetijah," še odgovarjajo z ministrstva.

Nekateri delodajalci imajo slabe izkušnje z domačimi delavci

Pridelovalci hmelja, sadja in zelenjave, ki so letos doslej ostali brez večjega števila tujih sezonskih delavcev, si še naprej prizadevajo pridobiti delovno silo za spomladanska opravila. Nekaj stikov z interesenti, ki so se javili na poziv kmetijskega ministrstva, so imeli, še vedno pa si predvsem poskušajo pomagati sami. Pridelovalec hmelja in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset je povedal, da je v Sloveniji po njegovih podatkih v hmeljiščih že okoli 400 tujih sezonskih delavcev, še okoli 380 do 400 jih potrebujejo za nadaljnja dela. Nekaj teh so doslej nadomestili domači delavci.

Nekateri delodajalci sicer opozarjajo, da imajo z domačimi delavci sicer slabe izkušnje, predvsem zaradi njihove nezanesljivosti in neusposobljenosti, hkrati pa menijo, da vsakodnevna vožnja iz raznih krajev in regij po državi med epidemijo novega koronavirusa ni dobra rešitev, navaja STA.