Leto dni od prve okužbe: 'Naše knjige so bili naši pacienti'

Delo na tem področju se je začelo že precej pred prvim potrjenim primerom okužbe v Sloveniji, je v izjavi za javnost ob obletnici prvega primera dejala predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Zbirali so informacije ter se pripravljali. "Nismo si predstavljali, do kakšne mere bo šla epidemija, ter s čim imamo opravka. Kajti referenc za to bolezen nismo imeli. Vse znanje, ki se je nakopičilo, se je kopičilo sproti. Tudi to, kar vemo danes, morda čez leto dni ne bo res, saj se sproti zbirajo podatki o kužnosti, imunosti, posledicah ..." 

Marca so na Infekcijski kliniki v Ljubljani sprejeli prve bolnike, številke pa so se hitro začele dvigati. Takrat so se držali starega načrta, ki je bil pripravljen za pandemijo gripe. Ta načrt je bil v prvem valu zelo učinkovit, pravi Lejko Zupanc. "A že v prvem valu smo prišli do zaključka, da bi, če bi bila epidemija hujša, bilo treba narediti nove načrte. To smo delali vse poletje, pripravljali prostore, kadre, naredili načrt pripravljenosti UKC ..."

Jeseni so bili tako mnenja, da so še kar dobro pripravljeni, dodaja. A v jesenskem valu so številke narasle preko kakršnihkoli pričakovanj, delno na račun tega, da so okužbe ušle v DSO-je. "Kje je bila, če je bila, tukaj narejena napaka ... Vemo, da domovi niso inštitucije, ki bi služile kot bolnišnice. Vemo pa, da so tisti domovi, ki so bili dobro pripravljeni, tudi dobro zaščitili svoje varovance." Na vrhuncu so imeli hospitaliziranih 350 pacientov, veliko na intenzivnih oddelkih. 

Podatki glede umrljivosti so primerljivi s svetovnimi, poudarja. Uporabljali so tista zdravila, za katera je bila takrat stroka mnenja, da so učinkovita. A v pogojih pandemije zdravila zelo hudo hitro postanejo učinkovita, nato pa pride tudi do pritiskov javnosti, naj se ta zdravila uporabljajo "za vsako ceno", je opozorila. "Tudi mi smo bili temu pritisku precej izpostavljeni." Danes uporabljajo zdravila, ki so se v raziskavah izkazala za učinkovita. "Našli smo tudi mesto za prebolevniško plazmo, sodelujemo v pogajanjih EK za nova zdravila. Za strašen uspeh stroke, farmacije in politike štejem to, da že imamo cepiva. Imamo jih veliko, so učinkovita, so preizkušena, so varna." 

'Dolgo smo se bali, zakaj še nimamo prvega primera'

S prvimi primeri smo se srečali, ko smo izvedeli, da sta dva Slovenca na križarki Diamond Princess, je povedala zdravnica Tadeja Kotar. Z njimi so bili v navezi, a na veliko vprašanj jima niso znali odgovoriti. "Oni so meni povedali, kakšna je korona." 

"Dolgo smo se nato bali, zakaj še nimamo prvega primera. Oddahnili smo si, ko je bil 4. marca ugotovljen prvi primer, ker smo vedeli, da bomo sedaj lahko sledili stikom," dodaja. Prihajati so začeli prvi pacienti, hitro se je začelo ogromno dela. Osebje je dalo vse od sebe, poudarja. "Predstavljajte si, da vsake dve uri dobiš druga navodila, da se protokoli iz dneva v dan spreminjajo, saj smo jih morali spreminjati v skladu s težavami, ki smo jih imeli."

Začeli smo se učiti od njih, še opisuje leto dni kasneje. Prvi članki o bolezni so bili objavljeni na Kitajskem, "a večina stvari je bila popolna neznanka". Zato so se učili od pacientov. "Naše knjige so bili naši pacienti."  

"Najhuje je bilo to, da nismo vedeli, kaj nas čaka," še pravi Kotarjeva. "Nihče si ni mislil, da se bomo za eno leto preselili na Kliniko."

Prezgodaj je še za analizo preteklega leta, nismo še na koncu, še poudarja. "Vedno lahko naredimo stvari bolje, nihče od nas ni popoln, vedno lahko stvari izboljšamo. A kaj je realno, kaj je možno. Premalo je bilo kadra, premalo ljudi. To, kar smo naredili, je bilo več, kot bi v normalnih pogojih lahko." Kdaj bomo lahko rekli, da obvladujemo epidemijo? "Ko bomo imeli zdravilo ali dobro precepljenost. Ali v tem primeru, ko bomo točno vedeli, kje se je nekdo okužil," odgovarja zdravnica. 

Predstojnica Lejko Zupanc pa ob tem poudarja pomen ukrepov, ki so relativno enostavni. A pri tem je pomembno, da se jih držimo vsi. "Tukaj ne more biti izjem, da nekdo ne bo nosil maske in se bo družil, nekdo drug pa se bo držal vseh ukrepov." Kajti tudi če tisti, ki se ne drži ukrepov, ne zboli za težjo obliko bolezni, lahko okužbo prenese na nekoga, ki bo. Prav to, da se nekateri niso čisto držali ukrepov, je prispevalo k nevidnemu širjenju okužbe. 

Prvi primer okužbe je bil potrjen 4. marca lani. Leto dni kasneje prihajajo novi sevi

Od takrat je bilo potrjenih že več kot 191.000 okužb, več kot 4000 bolnikov s covidom-19 je umrlo. Kmalu za tem so sledili še drugi vdori virusa v državo. Prvi covidni bolnik je umrl 14. marca, bil je oskrbovanec metliškega doma za starejše občane.

Po težkem letu, ki je za nami, je tudi prihodnost negotova, saj se ob pojavu novih različic virusa že napoveduje tretji val epidemije.

V Sloveniji smo potrdili že britanski, južnoafriški in nigerijski sev. "Ključni parameter, ki pa ga še ne poznamo, je, kaj pomeni okužba s tem sevom za nekoga, ki še ni prebolel okužbe ali pa je že prebolel drugo varianto," je danes dejala Lejko Zupanc. Ali to pomeni, da bo ta oseba zbolela za enako težko obliko kot ob prvi okužbi, ali je potek bolezni lažji, ali bo zgolj prenašalec virusa brez simptomov. "Prenašalstvo je tudi ena od stvari, ki smo jih šele med epidemijo doumeli. In to je eden od dejavnikov, ki žene nove primere." 

Če bodo ti sevi povzročali le lahke oblike bolezni, še posebej pri ljudeh, ki so ali cepljeni ali so že preboleli okužbo, potem za obremenitev bolnišnic ne bodo predstavljali velike nevarnosti. V primeru, da bodo novi sevi povzročali težje oblike bolezni tudi pri osebah, ki so cepljene ali so že prebolele okužbo, "potem bomo tam, kjer smo bili jeseni". 

"Če pogledamo nazaj v zgodovino, so koronavirusi vedno bili. In tudi če si ga prebolel enkrat, nisi bil naslednje leto imun, ampak si lahko še enkrat zbolel," ob tem še dodaja predstojnica Infekcijske klinike, a dodaja, da so v preteklosti povzročali le blage klinične slike. 

V Sloveniji že več kot 4100 smrtnih žrtev

Po ocenah se je v prvem, spomladanskem, valu okužilo okrog 20.000 ljudi, v jesensko-zimskem pa približno tretjina prebivalstva oz. štirikrat toliko, kot je bilo potrjenih primerov. Do zdaj je v Sloveniji umrlo več kot 4100 ljudi, ki so se v 28 dneh pred smrtjo okužili z novim koronavirusom. Večinoma je šlo za starejše ljudi. V bolnišnicah pa so do zdaj skupaj zdravili 13.790 covidnih bolnikov.

Epidemija je bila v Sloveniji prvič razglašena osem dni po potrditvi prvega primera, Slovenija pa je bila odtlej 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji. Ob tem se je zaprlo javno življenje v državi, tako so bile več mesec zaprte šole, nenujne trgovine in storitvene dejavnosti. Še vedno so zaprti gostinski lokali, srednješolci (razen zadnjega letnika) in študentje se še niso vrnili v šole oz. fakultete, v državi pa velja prepoved gibanja ponoči.

Rešitev, da bi se naše življenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60- do 70-odstotni precepljenosti prebivalstva. A kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim državam toliko cepiv, kot je bilo pričakovano. V Sloveniji je tako po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsaj en odmerek prejelo 5,9 odstotka prebivalstva.

Po težkem letu, ki je za nami, je tudi prihodnost negotova. Čeprav se drugi val epidemije še ni iztekel, se napoveduje že tretji. Tudi v Sloveniji so namreč prisotne nove, bolj nalezljive različice virusa, proti katerim so določena cepiva manj učinkovita.