'V zakonu razen bonov ni ničesar, kar bi rešilo turistično panogo'

Slovenski turizem je namreč močno odvisen od tujih gostov in od dolgoročnega dela in investicij v njihovo privabljanje, boni temu delu turizma niso v pomoč. "Konec epidemije za nas na žalost ne pomeni takojšnjega začetka zmožnosti nadaljevanja dela in takojšnjega prihoda dohodkov. Tako delavcem ne moremo zagotoviti niti skrajšanega delovnega časa in odpuščanja so neizogibna," še pojasnjujejo. 

Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja tako velik del turistične dejavnosti ostaja povsem ohromljen in strukturno nesposoben za okrevanje in revitalizacijo. Prejšnji osnutki zakona so sicer predvidevali pomoč vsem najbolj prizadetim podjetjem, ki jim je promet zaradi posledic epidemije v letu 2020 padel vsaj za 65 odstotkov glede na leto 2019. Prejšnji osnutki zakona so predvidevali nadomestilo v višini 10 odstotkov upada prometa, ki je pri mnogih turističnih podjetjih upadel za več kot 95 odstotkov. 

Številni bodo prisiljeni v odpuščanje zaposlenih

Turistične agencije, mestni hotelirji, delavci v industriji srečanj, nekatera naravna zdravilišča in številni drugi, ki so odvisni pretežno od prihoda tujih gostov, bodo, v kolikor bo potrjen nov predlog zakona, prisiljeni v takojšnja odpuščanja zaposlenih. 

"Na ta način bodo izničeni tudi vsi prejšnji ukrepi, s katerimi je država spodbujala ohranitev delovnih mest in podjetij v turizmu. Še več, to bo imelo katastrofalne posledice za dolgoročno sposobnost okrevanja slovenskega turizma po korona krizi in zmanjšanje konkurenčnosti nasproti sosednjim državam," sporočajo slovenska turistična podjetja.

"Mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja"

"Receptivne turistične agencije ugotavljamo, da nas je novi predlog interventnega zakona popolnoma zaobšel. Kot 100-odstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti," je dejal Miro Hribar iz receptivne turistične agencije.

Pojasnil je, da se njihova dejavnost še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so namreč šele na začetku ponovnega odpiranja. Pričakujejo, da bo potrebno še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirati. "Naši gostje so izključno tujci, ki v veliki večini koristijo letalski prevoz. V Slovenijo pripeljemo večino organiziranih skupin z oddaljenih tržišč, organiziramo številne mednarodne konference ter ostale poslovne dogodke, ob tem pa vlagamo velika sredstva v mednarodno promocijo Slovenije," je dejal in dodal, da njihovi gostje prihajajo v Slovenijo tudi izven glavne potovalne sezone in v Sloveniji pustijo kar od dva- do trikrat več kot domači in tudi kot avtomobilski gostje iz sosednjih držav. 

Poudaril je še, da se je zanje kriza prva začela in da bodo iz nje tudi zadnji izšli. "Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratne pomoči zaradi ogromnega izpada kot podjetja in dejavnost ne bomo preživeli. In močne posledice tega bo slovenski turizem čutil še vrsto let. Menimo, da si kot eden od nosilcev izvajanja strategije razvoja slovenskega turizma zaslužimo več posluha in manj izključujoč odnos," je prepričan.

"Prinašali smo 12,4 odstotka BDP v Sloveniji, pomoč je nujna"

"Združenje turističnih agencij Slovenije je izrazito nezadovoljno z vsebino predloga interventnega zakona za turizem, ki turizmu ne pomaga," je dejal Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS). Kot je pojasnil, je upad v turizmu v obdobju, ko je večina gospodarstva poslovala brez posledic, znašal od "samo" 70 do 98 odstotkov letnega prometa podjetij. 

"V vmesnem času smo tudi z lastnimi sredstvi (30–40 odstotkov izplačane plače) zadržali zaposlene, da bodo pomagali pri vnovičnem zagonu turizma. Upravičeno pričakujemo, da se delu gospodarstva, ki je prinašal 12,4 odstotka BDP v Sloveniji, nameni nujna pomoč, da lahko preživi in znova zavzame pomembno mesto v slovenskem gospodarstvu," je dejal. 

"Dejavnost brez podpore države ne bo preživela"

"Industrija srečanj sodi zaradi epidemije covida-19 med najbolj prizadete gospodarske panoge. Ne samo v Sloveniji. Dejavnost je zaradi vladnih ukrepov praktično blokirana od 12. marca 2020," pa je izpostavil Miha Kovačič iz Kongresnega urada Slovenije.

Pojasnil je, da podjetja in zaposleni že več kot 450 dni ne morejo ustvarjati prepotrebnih prihodkov za svoje preživetje. "Beležijo se izpadi prihodkov v primerjavi z 2019 v višini nad 50 odstotki in celo do 99 odstotkov," pravi in dodaja, da bo do ponovnega zagona dejavnosti trajalo še več mesecev po normalizaciji mednarodnih potovanj. 

Tudi on je poudaril, da dejavnost brez podpore države ne bo preživela. "Zato je nujen sprejem interventnega zakona, ki vsebuje tudi enkratno pomoč podjetjem v višini 10 % prometa iz leta 2019. Ta znesek pomoči bo država dobila nazaj z obrestmi v roku dveh let," je dejal. 

Kljub opozorilom Združenja turističnih agencij Slovenije bo interventni zakon prinesel nove bone, namenjene izboljšanju gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Tiste bone, ki so jih lani prejeli vsi prebivalci Slovenije, je sicer mogoče unovčiti še do konca tega leta.

Po predlogu jih bodo prejele osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 30. junija 2021, in sicer polnoletni v vrednosti 120 evrov, mlajši pa v vrednosti 60 evrov. Unovčiti jih bo mogoče za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, veljavni pa bodo do konca tega leta.