O njunem omejevanju mora oblast skrbno tehtati, so na današnji novinarski konferenci poudarili predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije, ki združuje Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Amnesty International Slovenija, inštitut Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open.
Pobudnika, ki želita ostati anonimna, izpodbijata ureditev, ki velja od oktobra. V utemeljitvi sta zapisala, da so bila spomladi pridobljena nekatera znanstvena in strokovna znanja ter da bi se država lahko pripravila bolje, kot se je, je navedla Barbara Rajgelj iz Zavoda Open. Utemeljujeta, da vlada ne sprejema vseh ukrepov, ki jih predlaga stroka. "Pri mirnem zbiranju se stroka nikoli ni opredelila, da bi to predstavljalo epidemiološko tveganje," je dodala.
Pri argumentaciji so se oprli tudi na predhodne odločitve ustavnega sodišča, ki obravnavajo primerljive situacije, prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter odločitve nemškega in francoskega ustavnega sodišča, so povedali na današnji novinarski konferenci.
Pravica svobode izražanja in zbiranja je ustavno varovana pravica, omejevanje teh pravic je mogoče le ob strogem testu nujnosti, primernost in sorazmernosti, je pojasnila direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad. "Omejitev je lahko dana le ob konkretnem preverjanju vsakokratnega zbiranja. V tem primeru vlada tega ni storila," je dodala.
Meni, da je še posebej v luči napovedi o tretjem valu epidemije nujno, da ustavno sodišče čim prej jasno in nedvoumno pove, pod kakšnimi pogoji in če sploh je omejevanje ustavnih pravic mogoče.
Demokracija ni le predstavniška demokracija, ustava namreč določa, da ima oblast ljudstvo, ki lahko oblast izvaja prek volitev in neposredno, način slednjega pa so tudi mirna zbiranja in svoboda izražanja, je izpostavila Rajgljeva. "Delovanje predstavniške demokracije v zadnjem letu niti ni omejeno," je dejala. Nasprotno pa je pravica do mirnega zbiranja v Sloveniji že eno leto bistveno omejena, od oktobra pa je to v celoti prepovedano. "Menimo, da mora biti pravica ljudi, da izrazijo svoje mnenje v javnem prostoru, zagotovljena ne kljub epidemiji, ampak zaradi nje," je povedala Rajgljeva.
Pravica do svobode izražanja in mirnega zbiranja sta temeljni človekovi pravici, je poudarila Jasna Zakonjšek iz Odvetniške pisarne Zakonjšek. Absolutna prepoved mirnega zbiranja in svobode izražanja je ob tem, da se nekatere druge dejavnosti ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni izvajajo, prekomeren poseg, je bila jasna.
Izpostavila je, da ne gre zgolj za pravico tistih, ki izražajo mnenje, ampak za poseg v pravico vseh. "Pravica do svobode izražanja vključuje tudi pravico do sprejemanja mnenj ali vesti," je dodala.
Pravico do protesta, ki se uresničuje skozi pravici do mirnega zbiranja in svobodo izražanja, ščiti tudi mednarodno pravo, je spomnila direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Zajeti sta v konvenciji o človekovih pravicah ter v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah.
Poudarila je, da gre za individualne pravice, ki se uresničujejo na kolektivni način. "Posameznikom mora biti omogočeno, da svoje mnenje izrazijo skupaj z drugimi in na javnem prostoru. Tako okrepimo svoj glas," je povedala. Obsodila je tudi to, da država ne omogoča mirnih dejanj državljanske nepokorščine, kot so hupanje, branje ustave ali sedenje na trgu.
KOMENTARJI (316)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.