Ko upiranje vladnim ukrepom postane nadlegovanje nedolžnih ljudi

Potem ko je v veljavo stopil vladni odlok, po katerem pogoj PCT potrebujemo tako rekoč povsod in so se morali povsem običajni ljudje – zaposleni, prodajalci, varnostniki ali receptorji čez noč spremeniti v "organe nadzora", ki na vhodih stranke sprašujejo po potrdilih in jih zavračajo, če jih nimajo, zdaj pri opravljanju tega dela doživijo marsikaj.

V sredo smo predstavili zgodbe Ane, receptorke v zdravstvenem domu, varnostnika Roka, prodajalke na bencinskem servisu Ines in natakarice Anje. Povedali so, da ljudje večinoma razumejo, da je preverjanje pogoja PCT pač postalo ena od njihovih delovnih nalog, se pa vsak dan najde vsaj eden, ki vso jezo in gnev strese nanje – in delo v takšnih razmerah je včasih že na meji znosnega.

Nestrpnost in celo nadlegovanje

Naši štirje sogovorniki so na lastni koži izkusili zmerjanje, kletvice in grožnje. Kako daleč gredo lahko stvari in kako neprijetne so zanje lahko te situacije, pa je moč videti na družbenih omrežjih, kjer posamezniki ljudi, kot so Ana, Anja, Rok in Ines, nadlegujejo, čeprav oni s sprejemanjem odločitev glede protikoronskih ukrepov nimajo nič. A ker je do pristojnih pač težje priti kot pa do nekega študenta na bencinskem servisu, ta bremena padejo na njihova ramena.  

Še posebej aktivna na tem področju je ženska iz Ajdovščine, naklonjena gibanju OPS (Osveščeni prebivalci Slovenije), ki serijsko nadleguje zaposlene, posnetke pa objavlja na Facebook profilu. Osebe, ki jo opozorijo, da mora pri vstopu izpolnjevati pogoj PCT, snema s telefoni, jih poziva, naj se predstavijo in jim našteva razloge, zakaj jim svojega PCT-potrdila ni dolžna pokazati. Pri tem jim grozi s policijo in tožbami ter jih opozarja, da je njihovo početje protiustavno in protizakonito. "Sodelujete v genocidu nad slovenskim narodom in temu primerno boste ovadeni," je slišati na posnetkih, ki jih predvaja v živo, vmes pa padajo zmerljivke, kot so "hitlerji" in "fašisti". K takšnemu ravnanju spodbuja tudi svoje sledilce.  

Med njenimi tarčami so tako že bili uslužbenka na pošti, varnostnik v trgovini, zaposleni na bencinskem servisu, ravnateljica šole in natakarica v gostinskem lokalu. Odzivi ljudi na njenem profilu pa so različni – medtem, ko jo nekateri podpirajo in ji čestitajo, ker se upira sistemu, ji drugi očitajo, da jo je lahko sram, ker se spravlja na ljudi, ki niso nič krivi.

Policija: Če pride do kršitev javnega reda, pokličite 113 

Koliko je takšnih primerov, ali je to sploh zakonito in kako lahko ukrepa posameznik, ki se znajde v takšni situaciji, ko je tarča nadlegovalca – kaj je dolžen storiti in česa ne, smo povprašali na Policiji in Zdravstvenem inšpektoratu RS.

Na Policiji so nam odgovorili, da o konkretnih osebah zaradi varstva podatkov ne morejo govoriti, da pa bi v takšnih primerih eventualno lahko šlo za kršitev javnega reda in miru po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). "Vse okoliščine prekrška policisti za vsak primer posebej preverjajo in ugotavljajo okoliščine in potrebne elemente storitev tega in enako bi bilo za  opisane primere. Kakršno koli spodbujanje k nasilju, žaljenje, vznemirjanje in ogrožanje policisti obravnavajo kot prekršek iz 6. oz. 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru, če so seveda izpolnjeni elementi prekrška," so zapisali.

Nadzor nad spoštovanjem PCT-pogoja opravljajo pristojni nadzorni in prekrškovni organi po določbah Zakona o nalezljivih boleznih in odlokih. Pristojni inšpektorji so se pred izvedbo postopka tudi dolžni identificirati s službeno izkaznico in pojasniti namen postopka, so opozorili.

"V kolikor se osebe znajdejo v okoliščini, ko do njih pristopijo osebe, ki niso pristojne za nadzor nad spoštovanjem PCT-pogoja, lahko sodelovanje zavrnejo. V kolikor bi pri tem prišlo do kršitev javnega reda, naj o tem nemudoma pokličejo 113 oz. najbližjo policijsko postajo. Dejstvo pa je, da uslužbenci preverjajo pogoje PCT na podlagi veljavnega odloka za preprečevanje nalezljivih bolezni in nestrpnost do njih ni upravičena," so še dodali na Policiji.

Zdravstveni inšpektorat tovrstnih prijav ni obravnaval

Na Zdravstvenem inšpektoratu RS so nam povedali, da prijav v zvezi z nadlegovanjem ljudi, ki preverjajo PCT-pogoj, niso prejeli. Na vprašanje, kako naj osebe, ki preverjajo PCT-pogoj, ravnajo v takih primerih, odgovarjajo, naj upoštevajo smernice, ki jih je pripravil informacijski pooblaščenec.

V uradu Informacijske pooblaščenke (IP) Mojce Prelesnik so namreč 17. septembra objavili Smernice o preverjanju PCT-pogojev. Kot so zapisali, pri preverjanju, ali posameznik izpolnjuje pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (PCT-pogoji) pride do obdelave osebnih podatkov v zvezi z zdravjem, ki pa so zaradi svoje občutljive narave po zakonodaji posebej zaščiteni.  

"Splošna uredba o varstvu podatkov določa, da mora vsak upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov vedno imeti pravno podlago. To velja tudi za delodajalca, ko preverja PCT-pogoje pri svojih zaposlenih ali drugih osebah, ki zanj opravljajo dela (npr. študenti, pripravniki), pa tudi za lastnika frizerskega salona ali druge ponudnike storitev, ki jim predpisi nalagajo preverjanje PCT-pogojev pri svojih strankah," so opozorili.

Informacijska pooblaščenka že ves čas pandemije izpostavlja, da lahko obdelavo osebnih podatkov glede na določbe Ustave določa le zakon, ki v pravice ne bi smel posegati, če to ni nujno, učinkovito in sorazmerno zlasti glede na ocene zdravstvene stroke. "Ker obdelava osebnih podatkov pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev PCT pomeni poseg v pravico do zasebnosti, te ni dopustno urejati s podzakonskim aktom (npr. vladnim odlokom), kot je to trenutno urejeno v praksi. Zato je IP pri Ustavnemu sodišču vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti odlokov, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov pri preverjanju pogojev PCT. IP ni pristojen, da bi sam presodil, ali so odloki skladni z Ustavo, to pristojnost ima le Ustavno sodišče."

Dokler Ustavno sodišče o zadevi ne odloči, torej vsi veljavni odloki in pravni akti glede ukrepov za zmanjšanje posledic pandemije veljajo. Vsi zavezanci so jih dolžni spoštovati, dokler jih sodišče ne odpravi ali razveljavi.

Na vprašanje, ali smejo ponudniki storitev preveriti, ali izpolnjujete PCT-pogoj, informacijska pooblaščenka odgovarja: da, če za to obstaja pravna podlaga (predpis), ki določa, da mora uporabnik storitev oz. obiskovalec, stranka izpolnjevati pogoj PCT. "Na primer, če bi se želeli usesti znotraj restavracije, vas bodo na vhodu lahko povprašali po dokazilu, iz katerega izhaja, da izpolnjujete PCT-pogoj. O tem, za katere storitve je treba izkazati izpolnjevanje PCT-pogojev, IP svetuje, da to preverite v trenutno veljavnem odloku, ki ureja ukrepe za zamejevanje širjenja virusa covid-19."

Delodajalec in ponudnik storitev morata pri preverjanju PCT-pogojev čim manj poseči v zasebnost posameznika in zato lahko preverita le tiste podatke, ki so relevantni za uresničitev namena njune obveznosti glede preverjanja izpolnjevanja PCT-pogojev. To pomeni, da lahko delodajalec ali ponudnik storitve v vaša dokazila glede izpolnjevanja pogojev PCT le vpogleda, ne sme pa jih hraniti. Predloženih dokazil v papirni ali digitalni obliki torej ne sme kopirati, preslikati, fotografirati ali drugače reproducirati njihove vsebine. Prav tako ponudnik storitev nima pravne podlage za ustvarjanje seznamov o strankah s podatki o preverjanju pogojev PCT, še opozarja IP.

Delodajalec in ponudnik storitev bosta izpolnjevanje pogojev PCT praviloma preverila s pomočjo aplikacije za odčitavanje QR-kode, ki jo vsebuje evropsko digitalno potrdilo (v tem primeru ne gre za shranjevanje podatkov temveč le za potrditev avtentičnosti predloženega potrdila) ali z vpogledom v drugo dokazilo glede izpolnjevanja PCT-pogoja. Posameznik lahko sam izbere, katero izmed možnih dokazil bo pokazal. Ob preverjanju izpolnjevanja pogojev PCT je dovoljen tudi vpogled v javno listino, ki izkazuje istovetnost osebe (npr. osebna izkaznica), vendar pa skladno z načelom sorazmernosti.

Vsak zavezanec je dolžan sam interno določiti, kdo konkretno izvaja preverjanje in kdaj, ter o tem obvestiti zaposlene. Predpisi ne določajo posebnih pogojev za to, kdo lahko to nalogo opravlja pri delodajalcu ali ponudniku storitev. Gre torej za samostojno odločitev ponudnika storitev o tem, komu bo dodeljena ta naloga. 

Več o smernicah si lahko preberete na spletni strani urada IP.