Lahko se zgodi, a zgodi se redko, o pojavu krvnih strdkov po cepljenju pravi stroka. Pri cepivu AstraZenece se pojavljajo približno na 10.000 do 100.000 cepljenih, pri cepivu Johnson & Johnsona pa so še redkejši, pravi vodja svetovalne skupine za cepljenje, dr. Bojana Beović.
Tveganje za nastanek krvnih strdkov je denimo bistveno večje, če zbolimo za covidom-19. "Ti strdki se pojavijo v povprečju pri 14 odstotkih, pri tistih, ki so hospitaliziranih, pa ta odstotek naraste na 20. V intenzivni enoti je že več kot 20 odstotkov možnosti za pojav strdka," poudarja dr. Janez Tomažič z ljubljanske infekcijske klinike.
Je pa po cepljenju treba poiskati zdravniško pomoč, če se v štirih do 28 dneh pojavijo izrazit glavobol, oteklina v nogi, bolečine v trebuhu, driska, podplutbe, siljenje na bruhanje in dvojni vid. "Takšne zaplete se da peljati v smer ozdravitve pacienta – seveda z ustreznim zdravljenjem in hitro intervencijo," dodaja dr. Alojz Ihan, specialist mikrobiologije in imunologije.
Kot pravi Beovićeva, so kolegi s Kliničnega oddelka za žilne bolezni v Ljubljani pripravili posebna navodila, kako ravnati v takšni situaciji, ki so jih poslali vsem zdravnikom. Da bi se izognili morebitnim krvnim strdkom, nekateri sicer pred cepljenjem in po njem preventivno jemljejo aspirin. Napaka, svari Ihan.
"Aspirin se jemlje le, če je terapija že utečena. Če nastane problem, ga bo to še poslabšalo, saj aspirin vpliva na proces strjevanja krvi," opozarja Ihan. Drugi posegajo celo po injekcijah proti strjevanju krvi. A heparin, ki se sicer uporablja za zdravljenje krvnih strdkov, in herparinu sorodne snovi v takšnih injekcijah imajo pri vektorskih cepivih ravno nasprotne učinke. Lahko privedejo do strjevanja krvi na eni ali povečanih krvavitev na drugi strani.
"Ta zaplet lahko heparin ojača kot olje na ogenj še poveča te neželene učinke. Če pride do teh neželenih učinkov, se bodo še poslabšali in lahko pride do smrtnega izida," pravi Tomažič.
Ob vsakem zapletu, ki se zgodi sočasno s cepljenjem, pa se skepsa ljudi glede cepiv poglablja. Bi bilo torej ob povečanih dobavah smiselno opustiti vektorska in preiti zgolj na mRNA-cepiva? "Mislim, da je realnost že taka, da večinoma dobivamo mRNA-cepiva," dodaja dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
So pa vsa cepiva preverjena in učinkovita, znova poudarja Jerala, koristi kolektivne imunosti pa bistveno večje od tveganj, zato moramo s cepljenjem nadaljevati.
KOMENTARJI (219)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.