Omikron: Gre za neobičajno mutacijo, ki bi lahko vodila tudi v konec epidemije

"Trenutno je v Kliničnem centru v Ljubljani prostih osem postelj, od tega je za pet postelj še treba dobiti kader. Če sprejmemo dnevno od tri do pet bolnikov, kar je bilo v zadnjem tednu nekako povprečje, to pomeni, da bomo imeli jutri v Ljubljani pravzaprav popolnoma polni intenzivno nego in intenzivno terapijo," pojasni vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.

Zelo blizu Slovenije pa je omikron – nova različica virusa, ki so jo že potrdili v vseh štirih sosednjih državah. Omikron so pod drobnogled vzeli tudi na Fakulteti za farmacijo. Za zaključke je sicer še prezgodaj, pravi profesor Borut Štrukelj, prve ugotovitve pa kažejo, da gre za neobičajno mutacijo, ki bi lahko v najboljšem primeru vodila tudi v konec epidemije. 

Nas bo omikron pospremil na konec epidemije? 

To je vprašanje, na katero skuša svetovna javnost odgovoriti že tedne. Profesor Štrukelj, ki na Fakulteti za farmacijo zelo natančno spremlja virus, pravi, da je za takšne zaključke še prehitro. Res pa je, da je mutacija nenavadna: "Utegnilo bi se zgoditi, da bo to mogoče celo nekaj pozitivnega. Virus naj bi s temi mutacijami sam sebe nekako izničil, vendar je o tem za zdaj še preuranjeno govoriti."

Doslej okuženi poročajo o blagem poteku bolezni, podobnem gripi. Utrujeni so, boli jih glava, težave imajo pri orientaciji. Če bi torej ta sev dominiral, bi le redki potrebovali hospitalizacijo. A biti moramo zelo previdni, o dolgoročnih simptomih in posledicah ne vemo ničesar, pravi Štrukelj. Opozarja pa tudi, da se je omikron pojavil v zelo specifičnem predelu Bocvane in Južnoafriške republike. "Tam je 23 odstotkov ljudi, ki so nekako imunokompromitirani oziroma so bili v stiku z virusom HIV. In v tem okolju se je lahko ta virus tako razmnoževal. Spet vidimo, da ima virus, če se ne cepimo, bistveno več možnosti za mutacije in razmnoževanje," poudari Štrukelj.

Po doslej znanih podatkih, naj bi se omikron širil še hitreje od seva delta, živi pa lahko samo zato, ker je še vedno premalo cepljenih – pri nas le 55 odstotkov. To se močno pozna v bolnišnicah, še posebej na intenzivnih oddelkih. "Zaradi tega se na vas obračam s prošnjo, da razumete, zakaj so ukrepi, ki smo jih predlagali in ki so bili sprejeti, potrebni in zakaj jih je treba upoštevati," je pozvala Logarjeva.

Prihodnji teden bodo predvidoma cepili prve otroke, stare od pet do 11 let

Bolj kot hujši potek bolezni pri otrocih skrbijo zapleti po okužbi. Približno 50 je bilo hospitaliziranih zaradi večorganskega vnetnega sindroma. V Sloveniji žrtev na srečo ni bilo, v ZDA pa so zabeležili okoli 700 smrti, pravi pediater Denis Baš. "Če pretehtamo, ali so koristi večje od tveganj, se pravi, če pretehtamo neželene učinke po cepljenju in posledice po bolezni, vidimo, da je tveganje, da bo šlo nekaj narobe, če otrok zboli za covidom, od osem- do deset krat večje kot pa po cepljenju," še pove. 

Vsem staršem zato svetuje, naj se čim prej odločijo za prvi odmerek."Otroci bodo prejeli tretjinski odmerek takega cepiva, kot ga dobijo starejši od 12 let. Pri vseh raziskavah se je pokazalo, da je učinkovitost 90-odstotna," pojasni Baš. 

Bremena epidemije pa nas ne bodo rešili naši najmlajši, ob tem dodaja Štrukelj, ki vse starejše necepljene poziva, naj ravnajo odgovorno in se čim prej cepijo. "Noben virus, predvsem ne koronavirus oziroma sev omikron, ni rešitev sam po sebi. To je seveda samo način, kako razmišljamo kot raziskovalci, cepljenje je tisto, kar nas lahko reši," poudarja Štrukelj in doda, da je čakati na sev, ki ne bo nevaren, nespametno. Z vsako mutacijo se namreč učinkovitost cepiva manjša. Moderna je tako že napovedala, da bo spomladi na trg poslala novo cepivo, prilagojeno tudi mutaciji omikron.