Skoraj polovica vprašanih trenutno izraža večjo ali manjšo nepripravljenost za cepljenje

Ključne ugotovitve raziskave o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo covida-19 za Slovenijo je v članku predstavil Sledilnik Covid-19. Slovenski raziskovalci Ana Slavec, Mojca Šoštarič Zvonar in Janez Štebe so v sodelovanju s skupino poljskih, madžarskih in romunskih raziskovalcev (ter ob podpori podjetja Valicon in skupnosti Sledilnik covid-19) izvedli raziskavo o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo covida-19, ki bo prispevala k boljšemu razumevanju zadržkov do cepljenja. 

Raziskava je pokazala, da je bilo za 29 odstotkov vprašanih obdobje zadnjih 12 mesecev dokaj ali zelo težko. Nekoliko več, natančneje 36 odstotkov, pa jih je obdobje zaprtja javnega življenja opisalo kot dokaj ali zelo težko. Od začetka epidemije je bilo 23 odstotkov vprašanih okuženih z virusom Sars-CoV-2. Pri 41 odstotkih okuženih učinki niso bili resni, pri 20 odstotkih so bili nekoliko resni, pri 31 odstotkih zmerno resni in pri 7 odstotkih zelo ali izredno resni.

Skoraj četrtina vprašanih (24 odstotkov) zaradi virusa sploh ni zaskrbljena, četrtina jih je nekoliko zaskrbljena, 40 odstotkov jih je zmerno, devet odstotkov zelo in dva odstotka izredno zaskrbljenih. Večini se zdi najbolj zaskrbljujoč dejavnik morebitnih nepoznanih, nepredvidenih ali neodkritih učinkov cepiv. 

Nepoznani učinki cepiv v prihodnosti "vsaj nekoliko" skrbi 81 odstotkov vprašanih, podobno je tudi pri strinjanju s trditvijo, da se lahko pri cepljenju pojavijo problemi, ki jih morda še nismo odkrili (78 odstotkov) in skoraj dve tretjini (66 odstotkov) jih meni, da cepiva lahko povzročijo nepredvidene probleme pri otrocih. 

Nekoliko nižje, toda še vedno visoko (med polovico in dvema tretjinama), je bilo strinjanje s trditvijo o zavajanju in dobičkih podjetij ter različnih avtoritet v nasprotju s koristmi za ljudi. Največ se jih je strinjalo s trditvama, da cepiva farmacevtskim podjetjem prinesejo veliko dobičkov, nimajo pa pozitivnih učinkov na običajne ljudi. S tem jih je "nekoliko soglašalo" 64 odstotkov ljudi, 63 odstotkov pa jih meni, da se promovira cepljenje zaradi tehničnih dobičkov in ne zaradi zdravja ljudi. Nekaj več kot polovica jih je prepričanih, da programi za cepljenje pomenijo veliko zavajanje. 

V primerjavi z negativnimi učinki so pri pozitivnih stopnje strinjanja nizke. Le četrtina se je izrekla, da se po cepljenju počutijo varno in tretjina se jih počuti zaščiteno. Nizko je tudi zanašanje na to, da bodo cepiva zaustavila resne infekcijske bolezni (38 odstotkov). Pri tem jih je petina ali manj nevtralnih, torej takih, ki niti soglašajo niti ne soglašajo z idejo o zaščitni vlogi cepiv (med 14 in 23 odstotkov). 

Skoraj 37 odstotkov vprašanih se soglaša s trditvijo, da se bodo cepili, če bo cepivo proti covidu-19 na voljo in jim bo to priporočeno. 16 odstotkov je neopredeljenih, skoraj polovica (47 odstotkov) pa jih s cepljenjem ne soglaša. Pripravljenost za cepljenje je najnižja v starostni skupini od 30 do 44 let. 

Več kot dve tretjini (68 odstotkov) bi najraje izbralo cepivo Pfizer, tik za tem je Moderna (66 odstotkov), precej visoko sta tudi Sputnik (57 odstotkov) in Johnson & Johnson (52 odstotkov). Najmanj jih je izbralo cepivo AstraZenece (31 odstotkov). 

Pri 81 odstotkih na odnos do cepljenja pomembno vpliva zaskrbljenost zaradi mogočih stranskih učinkov in pri 77 odsotkih varnost cepiva. Dve tretjini vprašanih sta odgovorili, da je med glavnimi zadržki to, da je cepivo novo, zato bi si želeli najprej videti, kako cepiva delujejo pri drugih ljudeh. 62 odstotkov se jih je izreklo, da ne zaupajo vladnim zagotovilom o varnosti in učinkovitosti cepiva. Za dobro polovico je pomemben razlog prepričanje, da cepivo ne bo delovalo. 

To je le del izsledkov raziskave, podrobnejše primerjalne analize pa bodo znane, ko bodo tudi v drugih državah, ki so sodelovale v raziskavi, zaključili s pripravo podatkov. Namen študije je, kot razlagajo pri Covid-19 Sledilniku, v proučevanih štirih državah ugotoviti, kako so stališča in pripravljenost za cepljenje povezani z informiranostjo, psihofizičnim počutjem in različnimi socio-demografskimi značilnostmi, vključno z religioznostjo in politično usmerjenostjo. V raziskavo so bile vključene samo osebe, ki še niso bile cepljene.

Slovenski raziskovalci so v sodelovanju s skupino poljskih, madžarskih in romunskih raziskovalcev pripravili anketni vprašalnik o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo covida-19. V Sloveniji je zbiranje podatkov potekalo od 16. do 23. aprila. Spletno anketo je prek panela JazVem izvedlo podjetje Valicon. Pogoj za sodelovanje je bil, da oseba ni cepljenja.