Prihajajo nova zdravila: poleg molnupiravirja tudi cepivo v obliki obliža?

Sistem se dejansko drži le zaradi izjemnega truda zdravnikov, sester ter drugega osebja, tako ob dejstvu, da intenzive po državi pokajo po šivih, pravi Matjaž Jereb. "V danih razmerah na nek način improviziramo in rešujemo razmere, kakor jih lahko rešujemo. Plafon smo že zdavnaj presegli, glede na to, kaj vse odpada. Ne morem napovedovati, do kam sploh lahko gremo, že zdaj so razmere katastrofalne," poudarja.

Samo v prestolnici vsak dan na intenzivo sprejmejo od pet do sedem bolnikov, ob vsaki postelji bi moralo po normativu stati pet sester, realnost pa je povsem drugačna. Kot pove Zdenka Mrak, pride po preračunih 1,8 sestre na posteljo: "To pomeni, da ena sestra istočasno skrbi za dva do tri bolnike, kar je izredno naporno."

Na pomoč sicer prihaja novo zdravilo molnupiravir, ki zmanjšuje tveganje za hospitalizacijo in smrt. Prvi odmerki bodo prispeli v začetku decembra. "Zdravilo preprečuje razmnoževanje virusa. Ne deluje preventivno, temveč šele ko si že enkrat okužen in imaš simptome," pa ob tem opozarja predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc.

Ker še ni odobreno za redno uporabo v EU, bo moral bolnik soglašati z uporabo.

EMA pa je medtem cepivu Pfizer že dala zeleno luč za otroke stare od 5 do 11 let. Pediatri so novico že pozdravili. Ob tem zdravstveni minister Janez Poklukar opozarja, da je tu ključno enotno mnenje stroke: "Upam, da se to čim prej poenoti." Slovenija ga je že naročila, je še povedal minister, a da mora še prej odločitev potrditi Evropska komisija.

Ta je sicer v četrtek državam članicam priporočila, da bi potrdilo o cepljenju veljalo devet mesecev. "To pomeni, da bi države članice priznavale certifikate, ki niso starejši od devet mesecev od prve serije cepljenj. Po tem obdobju pa ti certifikati ne bi več veljali brez poživitvenega odmerka," pojasnjuje evropski komisar za pravičnost Didier Reynders.

Svetovna zdravstvena organizacija pa Evropo, kjer je porast primerov v zadnjem tednu kar 11-odstoten, svari, da bo stara celina, če ne bo ukrepala, do spomladi zabeležila še 700.000 smrti.

Z molnupiravirjem se virus ne more več razmnoževati, zaradi česar propade

Kakšna so pričakovanja glede novega zdravila molnupiravir ter v čem se razlikuje od zdravila regeneron, ki ga pri nas že uporabljajo? V oddaji 24UR ZVEČER je odgovarjal profesor Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, ki pravi, da smo na zdravilo ter da so pravilno napovedali, da bo razvoj cepiv veliko hitrejši kot razvoj zdravil. "Virusi so namreč na pol živa bitja. Potrebujejo celoten mehanizem naših celic, zaradi česar je zelo težko narediti varno in učinkovito protivirusno zdravilo," pojasnjuje.

Molnupiravir je zdaj prvi, narejen je s pomočjo sintezne kemije, zelo majhne molekule, ki se vgrajuje v genom virusa – tako se virus ne more več razmnoževati, zaradi česar propade. Molnupiravir se bo uporabljal ob prvih simptomih covida: "Ko se bodo pojavili prvi simptomi, bo torej zdravnik bolniku predpisal zdravilo in dobil bo dvakrat po 800 miligramov kapsul dnevno v obdobju petih dni. To zdravilo naj bi hospitalizacijo preprečilo nekje med 50 in 60 odstotki." Kot poudarja ob tem, je to tudi cilj – preprečiti naval na bolnišnice.

"Drugo zelo podobno zdravilo, ki ga razvija družba Pfizer, pa deluje kot zaviralec virusne proteaze. Ravno tako prepreči, da bi se virus razširil in okužil tudi druge celice," še pravi.

Tudi pri zdravilih so možni neželeni učinki

Kot poudarja Štrukelj, so tako kot pri cepivih tudi pri zdravilih neželeni učinki. Ti so načeloma blagi, vendar pa je zdravilo prepovedano jemati nosečnicam v prvih treh mesecih nosečnosti. Kot pojasnjuje, lahko namreč zdravilo negativno vplivalo na razvoj plodu. "Prav tako ga odsvetujemo tudi ženskam, ki nimajo kontracepcije. Če bi v času jemanja molnupiravirja prišlo do zanositve, bi lahko prišlo do poškodbe plodu," še pravi.

Poudarja, da ta zdravila niso popolno nadomestilo oz. enakovredna alternativa cepivom: "Še vedno so cepiva glavna pot. Zdravila so namreč namenjena osebam, ki so že okužene. Prav tako pa bolniki s temi zdravili ne dobijo zaščite."

Evropska agencija za zdravila je odobrila še eno zdravilo, ki spada v skupino kot je regeneron, to je regikirona. "Tako regeneron kot regkirona sta bolnišnični zdravili, ki ju dajemo bolnikom, ko njihov imunski sistem ne more narediti dovolj protiteles. Gre za pasivno imunizacijo in na ta način preprečimo resnejše zaplete," pravi Štrukelj.

Vsekakor pa blaži hude posledice. Narediti moramo vse, da zmanjšamo ta naval na bolnišnice, je jasen.

'Dajmo slediti tistim državam, kjer so polno precepljeni'

Evropska agencija za zdravila je pravkar odobrila cepivo Pfizer tudi za otroke od petega leta naprej. Je to prvi korak k množičnemu cepljenju otrok? "Smo res tako neodgovorni, da se starejši od 18 let ne cepimo in prelagamo breme na mlajše? Dajmo slediti tistim državam, kjer so polno precepljeni," odgovarja Štrukelj.

V državah, kjer je precepljenost visoka, je malo primerov smrtnih žrtev, pravi.  "Nenazadnje pa lahko pogledamo tudi v domove za starejše, kjer praktično ni več smrti zaradi covida-19, saj jih je večina že precepljena," pravi.

Glede zdravnikov, ki nasprotujejo cepljenju in celo zanikajo obstoj virusa, pa pravi, da je bilo pismo, ki so ga napisali, dolgo, sicer "relativno dobro strukturirano, ampak s precej napačnimi postulacijami". Presenečeni smo nad zelo dobrim učinkom cepiv in ne verjamem, da bi prišlo do kakršnih koli takšnih neželenih učinkov, kot jih naštevajo v pismu. Seveda pa dolgoročnih učinkov nihče ne pozna, saj gre za novo tehnologijo," dodaja.

Kot pravi, pa po drugi strani "nestrpno čakamo in kritiziramo Evropsko agencijo za zdravila, ki ne sprosti klasičnih cepiv, kot smo jih navajeni – torej inaktiviranih mrtvih virusov, ki bi nadomestila te nove tehnologije za tiste posameznike, ki se ne želijo cepiti s cepivi z novo tehnologijo". Tu našteje cepivo Valneva, francoskega proizvajalca, Novavax, ameriškega proizvajalca, in pa dve kitajski cepivi, ki sta, kot pravi, prav tako učinkoviti.

Cepivo v obliki obliža?

Prihaja pa tudi cepivo v obliki obliža. Pri tem načinu zdravljenja je vsebina cepiva nekoliko drugačna, saj mora preiti preko kožnega sistema, pravi profesor. "Mikrodelci morajo biti takšni, da lahko prihaja do vstopa v podkožje," pojasnjuje.

Kot še pravi, gre za novo tehnologijo – za t. i. plazmidno oz. DNA-cepivo, ki ni v vektorski obliki.