V sredo brez smrtnih žrtev. Vlada podaljšala prepoved druženja na javnih krajih

V Sloveniji so v sredo opravili 1055 testov za okužbo z novim koronavirusom in potrdili eno, skupaj doslej 1449. V bolnišnicah se je zdravilo 52 bolnikov s covidom-19, 13 jih je potrebovalo intenzivno nego.  V obeh skupinah število bolnikov postopno upada že od sredine aprila. 

V domačo oskrbo so odpustili enega bolnika, doslej 247. Skupno število umrlih s covidom-19 je ostalo pri 99, je sporočila vlada. Doslej so opravili skupno 59.978 testov na okužbo z novim koronavirusom. Med 1449 pozitivnimi je 639 moških in 810 žensk.

Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je med zdravstvenimi delavci in sodelavci okužba potrjena pri 300 osebah. V domovih starejših občanov so okužbo potrdili pri 456 osebah, od teh je 321 oskrbovancev.

Iz osrednjeslovenske statistične regije prihaja 412 okuženih z novim koronavirusom, 304 iz savinjske, 188 iz pomurske, 150 iz jugovzhodne Slovenije, 124 iz podravske, 84 iz gorenjske, 51 iz koroške, 34 iz zasavske, 31 iz primorsko-notranjske, 24 iz obalno-kraške, 22 iz goriške ter 13 iz posavske regije. Dvanajst obolelih je tujih državljanov, še poroča NIJZ.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je hospitaliziranih 17 bolnikov s covidom-19. Na intenzivnem zdravljenju jih je pet, trije so intubirani, so objavili na Twitterju. V UKC Maribor zdravijo 22 bolnikov s covidom-19, intenzivno zdravljenje jih potrebuje šest, so sporočili iz UKC.

V Splošni bolnišnici Celje zdravijo tri bolnike s covidom-19, nihče pa ne potrebuje intenzivne nege, so objavili na Twitterju. Na Kliniki Golnik zdravijo 10 bolnikov s covidom-19, dva sta na intenzivni negi, so sporočili s klinike.

Vlada podaljšala prepoved druženja na javnih krajih

Vlada je na današnji dopisni seji na podlagi strokovne ocene podaljšala veljavnost ukrepov v odloku o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih. O postopnem načinu sproščanja omejitve druženja bo strokovna skupina odločala na enem od naslednjih sestankov glede na epidemiološko situacijo.

Sprejela je tudi Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19, s katerim se določajo začasni ukrepi glede uveljavljanja pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 

Z odlokom je vlada določila, da imenovani zdravnik in zdravstvene komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odločajo o zadevah iz svoje pristojnosti brez pregleda zavarovanih oseb in zgolj na podlagi dokumentacije.

Določila je tudi trimesečno obdobje, v katerem bodo lahko zavarovane osebe začele oziroma nadaljevale prekinjeno odobreno zdraviliško zdravljenje, ki ga zaradi epidemije niso mogle začeti oziroma so ga prekinile. Prav tako je določila pravico do sanitetnih prevozov zaradi prepovedi javnega linijskega in železniškega prevoza potnikov.

Generalnemu direktorju ZZZS pa je vlada dala pooblastilo za sprejem začasnih ukrepov glede pravice do medicinskih pripomočkov, so še zapisali v sporočilu po seji.

Na mejnih prehodih se odpirajo dodatne kontrolne točke

Vlada je prav tako spremenila in dopolnila ukrepe na mejnih prehodih ob vstopu v Slovenijo. Zaradi lažjega zagona gospodarskih aktivnosti na obeh straneh slovensko-italijanske meje se na cestnih povezavah na mejnem območju z Italijo odprejo dodatne kontrolne točke. 

Prehod meje na kontrolnih točkah Predel – Predil, Nova Gorica (Erjavčeva ulica) ‒ Gorizia (Via San Gabriele) in Neblo ‒ Vallico di Venco bo dovoljen samo dnevnim delovnim migrantom in drugim osebam na podlagi potrdila lokalne skupnosti, ki upravičuje nujnost prestopa državne meje zaradi nujnega izvajanja gospodarskih in kmetijskih čezmejnih dejavnosti ter za obisk ožjih družinskih članov. Pri tem se pod pojmom ožjega družinskega člana razumejo člani družine: zakonec (tudi izvenzakonski partner) in otroci (tudi izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati in jih tudi dejansko preživlja.

Prav tako se doda nova kontrolna točka na železniški povezavi na mejnem območju z Republiko Avstrijo, in sicer Šentilj ‒ Spielfeld (Eisenbahn). Železniška povezava je odprta ves dan, izvaja pa se prevoze t. i. oprtnega vlaka (s tovornimi vozili in vozniki tovornih vozil) v in iz Slovenijo.

Ministrstvu zagotovljena sredstva za plače delavcev na čakanju

Vlada je danes na dopisni seji ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotovila zadostna sredstva za povračiloa izplačanih nadomestil plače delavcem, ki so v času epidemije na začasnem čakanju na delo. Skupni obseg potrebnih sredstev je ocenjen na 146,48 milijona evrov.

Vlada je s prerazporeditvijo denarja iz proračunske rezervacije ministrstvu zagotovila 96,48 milijona evrov. Preostalih 50 milijonov evrov ima ministrstvo že zagotovljenih v svojem finančnem načrtu, so po seji sporočili z ministrstva za delo.

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki jim zaradi posledic epidemije ne morejo zagotavljati dela, je delodajalcem najprej dal interventni zakon iz konca marca, nato pa je DZ v začetku aprila sprejel zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo, ki je prinesel še dodatno pomoč. Prejšnji teden so poslanci zakon še dopolnili.

Zakon določa, da bo podjetjem, ki zaradi epidemije nimajo dovolj dela in zaradi tega napotijo delavce na čakanje, država poravnala nadomestila plač za te delavce in tudi vse prispevke za socialno zavarovanje. Ukrep velja tudi za delavce, ki v teh dneh ne prihajajo na delo zaradi višje sile. Upravičenci so vsi delodajalci s sedežem v Sloveniji z izjemo večjih finančnih družb in zavarovalnic ter proračunskih uporabnikov z več kot 70-odstotnim deležem prihodkov iz javnih sredstev. Biti morajo redni plačniki davkov in ne smejo biti v postopku stečaja.

Pogoj je, da so njihovi prihodki v letu 2020 za več kot 10 odstotkov nižji kot v letu 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oz. 2020, se upoštevajo povprečni mesečni prihodki. Ukrep je mogoče uveljavljati od razglasitve epidemije 13. marca, vloge pa sprejemajo na Zavodu RS za zaposlovanje. Če vlada epidemije ne bo podaljšala, bo veljal do konca maja.

Izvajanje sekundariata, pripravništva in specializacij znova mogoče, če je to varno

Vlada je v odloku, ki ga je izdala na dopisni seji, veljati pa bo začel dan po objavi v uradnem listu, določila začasne ukrepe na področju izvajanja sekundariata, pripravništva in specializacij zdravnikov sekundarijev, doktorjev dentalne medicine pripravnikov, zdravnikov specializantov in doktorjev dentalne medicine specializantov v času epidemije covida-19.

Z doslej veljavnim odlokom, ki bo po uveljavitvi novega prenehal veljati, je bilo namreč prekinjeno izvajanje vseh programov specializacij, vse obveznosti specializantov iz specializacije, kot sta kroženje in opravljanje specialističnih izpitov, pa so se zadržale.

Na podlagi danes sprejeta odloka se omogoča izvajanje sekundariata, pripravništva in specializacij (na primer kroženje, opravljanje preizkusa teoretičnega, praktičnega znanja in opravljanje strokovnega izpita ter specialističnega izpita), če so za to izpolnjeni predpisani pogoji in je to izvedljivo na varen način za vse udeležence, so pojasnili v sporočilu po seji vlade.

Če programov usposabljanja ni mogoče izvesti na navedeni način, se programi lahko prilagodijo ter sekundarije, pripravnike in specializante njihovi delodajalci, pooblaščeni izvajalci oziroma drug javni zdravstveni zavod razporeja na naloge zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19. Aktivnosti se opravljajo pod nadzorstvom in odgovornostjo neposrednega mentorja, ki ga določi delodajalec oziroma pooblaščeni izvajalec, na podlagi že sklenjenih pogodb, ki so ostale v veljavi, so navedli.

Mariborska vstopna točka za osebe s sumom na covid-19 se seli na Tezno

Mariborska vstopna točka za bolnike s sumom na okužbo s covidom-19, kjer opravljajo testiranja z brisom, se seli iz šotora na Cesti proletarskih brigad na Taboru v prostore Zdravstvene postaje Tezno. Na začetku tega tedna so tja že preselili vstopni točki za pediatrijo in ginekologijo, do konca maja se bo preselila še vstopna točka za ostale.

Kot je povedal pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus, želijo s selitvijo zagotoviti boljše pogoje za delo.

"Zaposleni morajo biti v zaščitni opremi, zračenje je možno samo prek oken, zato je v šotoru, ko je vročina, zelo težko delati. V zdravstveni postaji na Teznu pa imamo celoten trakt, ki je prazen in ločen od preostalega dela zdravstvene postaje, ima poseben vhod in drug dostop z avtomobilom, zato bomo lahko zagotovili popolno ločitev bolnikov, ki pridejo na testiranje zaradi covida-19, in bolnikov, ki bodo prišli tja iz drugih razlogov," je pojasnil.

V šotoru na Cesti proletarskih brigad, ki so ga postavili na začetku marca, so doslej testirali okoli 3500 ljudi. Testi se izvajajo z brisom žrela in le na napotilo zdravnika.

Samoplačniški testi niso 100-odstotno zanesljivi

Na začetku tega tedna so v centralnem laboratoriju zdravstvenega doma na Sodni ulici začeli izvajati tudi samoplačniške presejalne teste za ugotavljanje protiteles IGM in IGG, ki so pokazatelj morebitne predhodne okužbe z novim koronavirusom. Stroka je do takšnih testov zelo zadržana, pa tudi Jus je poudaril, da so ti testi le informativne narave in niso dokaz trenutne okužbe s tem virusom.

Jus je danes potrdil, da teh testov v njihovem zdravstvenem domu zaenkrat ne izvajajo več. V treh dneh so namreč porabili vse primerke, ki so jih prejeli od dobavitelja. "Povpraševanje je bilo veliko in trenutno jih nimamo več. Zdaj smo v kontaktu z dobaviteljem, potem pa bomo videli, kako naprej. Seveda bomo pri tem upoštevali vse nasvete strokovne javnosti," je dejal.

Skupno so izvedli 139 testov, pri čemer so jih nekaj porabili tudi za testiranje nekaterih zaposlenih v zdravstvenem domu. V šestih primerih so ugotovili protitelesa IGM in pri treh IGG.

Če so prisotna v krvi protitelesa IGG, pomeni, da je človek prebolel okužbo. Če so prisotna protitelesa IGM, pa po besedah Jusa pomeni, da je prebolel to okužbo pred kratkim oziroma morebiti bi lahko bil še celo okužen.

Jus je danes ponovno poudaril, da test ni 100-odstotno zanesljiv. "Tega ne tajimo. S temi samoplačniškimi testi smo želeli samo prispevati k širini znanja o tem koronavirusu, da bomo lažje ukrepali, če pride do drugega vala," je dejal.

90 milijonov evrov za plačilo prispevkov 

Plačilo prispevkov za socialno varnost je do nadaljnjega prevzela država, kar jo je od razglasitve epidemije do konca marca stalo več kot 90 milijonov evrov. Skupni znesek oproščenih prispevkov za delavce podjetij, ki zaradi višje sile ne morejo delati, znaša 18,9 milijona evrov, za delavce podjetij, ki normalno poslujejo, pa 72,9 milijona evrov. Podatka glede oprostitve prispevkov samozaposlenih na Fursu še nimajo.

Oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, ki ga je podjetjem, prizadetim zaradi epidemije covida-19 ponudil t. i. prvi protikoronski zakon, je državo do zdaj stala že več kot 90 milijonov evrov. Toliko manj prispevkov so namreč delodajalci vplačali od razglasitve epidemije do konca marca.

Zakon, ki je stopil v veljavo 11. aprila, prinaša pomoč tako podjetjem, ki zaradi epidemije nimajo dovolj dela in napotijo delavce na čakanje na delo doma, kot tudi podjetjem, ki v času epidemije normalno poslujejo.

Prvim bo država poravnala nadomestila plač za delavce na čakanju in tudi vse prispevke za socialno zavarovanje. Enako velja tudi za delavce, ki v teh dneh ne prihajajo na delo zaradi višje sile.

Za delavce, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo, pa zakon predvideva oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V zameno mora delodajalec vsakemu zaposlenemu, čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov.

Zakon velja od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja, nato pa ga bo mogoče podaljšati še za mesec dni.

Samozaposleni imajo za oddajo ustrezne izjave za oprostitev prispevkov za marec še nekaj dni časa

Za obdobje do konca marca je oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost za delavce na začasnem čakanju oz. tiste, ki ne delajo zaradi višje sile, uveljavljalo 23.244 delodajalcev. Skupaj gre za 104.376 delavcev, skupni znesek oproščenih prispevkov iz tega naslova pa znaša 18,9 milijona evrov, so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs).

Oprostitev plačila prispevkov v tem primeru velja za nadomestila plače do višine povprečne slovenske plače za leto 2019. Razliko do višjih zneskov morajo še vedno poravnati delodajalci.

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od plačil za delo delavcev, ki v času epidemije delajo, pa je marca uveljavljalo 44.161 delodajalcev za skupaj 375.994 delavcev. Skupni znesek oproščenih prispevkov iz tega naslova znaša 72,9 milijona evrov.

V skladu z zakonom so plačila prispevkov prav tako oproščeni samozaposleni, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Podatka glede oprostitve teh prispevkov na Fursu še nimajo, saj imajo upravičenci za oddajo ustrezne izjave za marec še nekaj dni časa.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje medtem opazujejo že podatke o vplačanih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje za april. Ti so bili za približno 20 milijonov evrov nižji od načrtovanih za ta mesec.

Ob tem dodajajo, da vsi delodajalci, ki imajo zakonsko možnost za oprostitev plačila socialnih prispevkov, zaradi programskih prilagoditev še niso oddali obračunov davčnega odtegljaja za mesec marec ali pa jih morajo še popraviti.

Na zavodu sicer ocenjujejo, da bo v času trajanja ukrepov za omilitev posledic epidemije država vsak mesec poravnala prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje za 320.000 delavcev na čakanju ter za 40.000 samozaposlenih.